Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v začetku leta 2023 dejal: »Kos pice ni polnovredni obrok in ni kosilo.« S tem je napovedal prenovo zakonodaje, s katero bi dvignili subvencijo za študentske bone in prenovili merila za študentsko prehrano ter poostrili nadzor nad kakovostjo ponudbe. Več kot leto dni kasneje sprememb ni opaziti. Ministrstvo je sicer res prvič po več letih dvignilo državno subvencijo na 4,02 evra, sočasno pa so dvignili tudi najvišje dovoljene cene subvencioniranih obrokov. Študentski boni se zato niso pocenili, ampak podražili.
Hitra hrana je poceni hrana
Študentski boni, ki so bili sprva zastavljeni kot zdravstveni ukrep, ki bi študentom zagotovil zdravo prehranjevanje po dostopnih cenah, so z leti postali sistem državnega subvencioniranja hitre prehrane. Število ponudnikov je iz leta v leto manjše. Leta 2016 je bilo v Sloveniji 617 ponudnikov študentskih bonov, danes jih je samo še 377. Z zmanjšanjem števila ponudnikov se je v zadnjih letih zmanjšala tudi poraba bonov. Od leta 2016 do danes je mesečno število uporabnikov študentskih bonov upadlo za 7000. Študentje pa bone po večini izkoristijo pri najcenejših ponudnikih oziroma tam, kjer je doplačilo za obrok najnižje. Posledično so najcenejša doplačila v verigah s hitro prehrano, najvišja pa pri kakovostnejših ponudnikih. Med najvišjimi porabniki subvencionirane prehrane oziroma med največkrat obiskanimi lokacijami so McDonald's, Fast food Magic, Žito in Spar. Vsi ponujajo hitro pripravljene obroke ali sendviče z izjemo Spara, ki študentom ponuja hrano iz svojih restavracij. Prav tako vsi izpolnjujejo pogoje razpisa, ki veleva hitro pripravo in izbiro vsaj dveh različnih menijev ter študentska kosila vsaj petkrat na teden.
Anomalija javnega razpisa
Dr. Matej Gregorič iz centra za preučevanje in razvoj zdravja na NIJZ vidi problem predvsem v tem, da država sofinancira tržno dejavnost, kjer gostince vodi predvsem finančni interes. Meni, da se anomalija dogaja že pri pripravi javnega razpisa, kjer se kot kriterij upošteva tako kakovost kot ceno obroka, kar pa ne gre vedno z roko v roki. »Kriteriji, ki zahtevajo prehransko kakovost, se v razpisih sicer izboljšujejo, vendar še vedno ne dosegajo svojega namena. Cena je pri finančno občutljivih študentih pomembna, vendar pa lahko ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, v skupnem seštevku na razpisu zbere več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno,« pove in doda, da je kakovostno ponudbo težko opredeliti in še težje nadzorovati v praksi. »Sistem tako sam po sebi spodbuja cenovno dostopne in manj kakovostne obroke, za sistem bonov pa se odloča vse manj gostincev, ker se jim računica enostavno ne izide,« pojasnjuje Gregorič.
Na problematiko razpisa so opozorili tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ki je zadolžena za tehnično izvedbo bonov in študentom dodeljuje dostop do uporabe bonov. Za vodenje razpisa so zadolženi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pripravljajo pa ga v sodelovanju s predstavniki NIJZ in ŠOS. Na ŠOS zagotavljajo, da se vsako leto trudijo razpis zaostriti in vsakič znova stremijo k temu, da bi bili obroki kar se da zdravi in raznoliki.
McDonald's pometa s konkurenco
Eden najspornejših ponudnikov študentske prehrane je veriga McDonald's, vendar pa na razpisu vedno znova prejme najvišje število točk, čeprav je NIJZ v zadnjih letih dosegel spremembo razpisa. Po novem ponudniki ne smejo več ponujati dveh ocvrtih jedi v enem obroku (na primer kombinacija ocvrti krompirček in dunajski zrezek ni več mogoča). McDonald's pa se razpisu vedno znova uspešno prilagodi. Ponudnik, ki ponudi izdelke iz polnovredne moke, namreč pridobi dodatne točke. Ob tem pa je dovolj, da je na embalaži označeno, da je v izdelku prisotna polnozrnata moka, ne glede na odstotek vsebovanih polnozrnatih vsebin. Povedano drugače – dovolj je, da bombeta za burger vsebuje tretjino polnozrnate moke. Podobno se McDonald's prilagodi raznovrstnosti solate. Njihova škatla mešane solate namreč vsebuje mešanico motovilca, špinače, radiča, ledenke, korenčka, redkvice, nekaj rezin kumar in enega paradižnika. Solata torej vsebuje osem različnih vrst zelenjave, s čimer zadovoljijo razpisu, ki zahteva, da solatni bar vsebuje vsaj šest vrst zelenjave. McDonald's pa že samo z izborom burgerjev, solatami in drugimi jedmi ostaja najpestrejši pri ponudbi in znova pridobi dodatne točke. McDonald's tako ne glede na zaostrovanje razpisa in prizadevanje NIJZ za bolj zdravo prehrano vedno znova najde pot, kako postati najboljši ponudnik z največ točkami.
Menze so le ena od rešitev
V študentski organizaciji Društvo Iskra pa že več kot leto dni samoorganizirajo javne menze. Na četrti študentski menzi so se sestali tudi s študentskimi organizacijami iz tujine in ugotovili, da imajo drugod po Evropi študentske menze po navadi kar na fakultetah, kjer imajo študentje za nekaj evrov veliko izbiro dostojnih obrokov, tudi po trikrat na dan, povedo v Iskri. Menijo, da so študentje kot dejanski uporabniki subvencionirane prehrane prepogosto preslišani, ko se o tej temi razpravlja. Subvencionirana študentska prehrana bi morala po njihovem mnenju zagotoviti dostopen in polnovreden obrok za vse študente. »Zato se zavzemamo za javne menze, ki svoje sestavine kupujejo pri lokalnih kmetih in ponujajo študentom obroke v bližini njihovih fakultet v vseh študentskih mestih. Prenajedli smo se pic, burekov in McDonald'sa,« dodajajo. Z vprašanji smo se obrnili tudi na ministra za delo, ki je ob nastopu funkcije napovedal konkretne spremembe na področju subvencionirane prehrane. Odgovorov nismo prejeli.
