V Sloveniji je lani število delovno aktivnih oseb po anketnih podatkih naraslo za 0,9 odstotka, na 998.000, kar je za 9000 več kot v letu 2023 in največ v zadnjih desetih letih, je danes sporočil statistični urad (Surs). Delovno aktivno prebivalstvo je sestavljalo 857.000 zaposlenih, 123.000 samozaposlenih in 18.000 pomagajočih družinskih članov. Prek študentskega servisa je delalo 29 tisoč oseb. V primerjavi z letom prej se je število zaposlenih povečalo za 1,1 odstotka, število samozaposlenih pa za 0,6 odstotka, medtem ko se je število pomagajočih družinskih članov zmanjšalo za 4,7 odstotka. Med samozaposlenimi je bilo skoraj tri četrtine oziroma 70,1 odstotka moških. Po drugi strani so pri študentskih delih nekoliko prevladovale ženske, teh je bilo 59 odstotkov.
Število brezposelnih se je od leta 2014 do lani znižalo z 99 tisoč na 38 tisoč oseb
Brezposelnih je bilo lani v povprečju 38.000 oseb, kar je približno toliko kot leto prej. Na približno enaki ravni je ostala tudi stopnja brezposelnosti, ki je bila 3,7-odstotna. Brezposelnost se je sicer v Sloveniji v zadnjih desetih letih močno znižala; leta 2014 je bilo brez dela namreč kar 99 tisoč oseb, še leta 2020 pa več kot 50 tisoč. Med brezposelnimi je bilo 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk. Število neaktivnih oseb je v primerjavi z letom prej ostalo nespremenjeno, pri 728.000. Med njimi je največ upokojencev ter dijakov in študentov.
Stopnja delovne aktivnosti, ki izraža delež delovno aktivnih med delovno sposobnimi prebivalci, se je zvišala za 0,2 odstotne točke, na 56,6 odstotka. V primerjavi z letom prej se je najbolj zvišala v starostni skupini od 55 do 64 let, in sicer za 2,1 odstotne točke, na 56,3 odstotka. V starostni skupini od 15 do 29 let je bila delovno aktivna približno polovica. Stopnja delovne aktivnosti je znašala 49,6 odstotka.
Krajši delovni čas najpogosteje zaradi izobraževanja oziroma usposabljanja
V letu 2024 je nekaj več kot 90 odstotkov zaposlenih opravljalo delo s polnim delovnim časom, nekaj manj kot desetina pa s krajšim od polnega, ki običajno traja vsaj 36 ur na teden.
Med zaposlenimi s polnim delovnim časom je bilo 54,4 odstotka moških in 45,6 odstotka žensk, med tistimi, ki so opravljali delo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa je bilo žensk nekaj več kot dve tretjini, in sicer 68,3 odstotka.. Med zaposlenimi, ki so delali manj kot 36 ur tedensko, je bil najpogostejši vzrok izobraževanje ali usposabljanje. Zaradi bolezni, invalidnosti ali delne upokojitve je delo za krajši delovni čas opravljalo 28 odstotkov zaposlenih, 13 odstotkov pa zaradi skrbi za otroke sli odrasle sorodnike. Tistih, ki niso moglai najti s polnim delovnim časom, je bilo šest odstotkov.
