V obdobju, ko zdravniki stavkajo, se je število predolgo čakajočih na prve preglede zmanjšalo. Prvega marca je bilo nedopustno dolgo v vrsti 72.668 ljudi, kar je 2.749 manj kot na prvi dan letošnjega leta. Več kot na začetku leta pa je bilo predolgo čakajočih na terapevstko-diagnostične storitve, ki vključujejo različne operacije in preiskave. Prvega marca je bilo teh bolnikov 69.799 oziroma 5.527 več kot na začetku leta.
Zdravljenj je bilo v tem času veliko, veliko pa je bilo tudi napotitev. Prejšnji mesec je bilo na primer realiziranih 126.943 naročil oziroma za dobro petino več kot februarja lani, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ta vsota pa vključuje tako opravljene prve preglede kot terapevstko-diagnostične storitve. Februarja je bilo obenem preklicanih 16041 naročil oziroma za znatno petino več kot v enakem obdobju leta 2023, napotnic pa je bilo 402.281 oziroma za štiri odstotke več kot februarja lani.
Brez drastičnega krčenja
Da stavke vsaj na začetku ni spremljalo drastično krčenje dostopnosti, kažejo tudi statistike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To še posebej velja za akutno bolnišnično dejavnost, kjer so izvajalci opravili 1933 več operacij in drugih posegov kot v enakem obdobju lani (povečanje je bilo sedemodstotno). Za slabe štiri odstotke več obravnav kot januarja lani je bilo v ambulantah družinske medicine, za dobra dva odstotka več pa v zobozdravstveni dejavnosti.
Spomnimo, da je na začetku lanskega leta veljala prvotna različica interventne zdravstvene zakonodaje zakonodaje, ki je bila prejeta v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana. V omenjenem obdobju so bile v celoti plačane vse zdravstvene storitve, a se eksperiment ni obnesel. Vrste predolgo čakajočih so, preden so se oblasti pomembnemu delu interventne zakonodaje odpovedale, naglo podaljševale.
Zdravljenj še ne bodo »selili«
Vplivi stavke in umikanja soglasij zdravnikov za nadurno delo trenutno niso enakomerno razporejeni po celotnem zdravstvu. Velika nihanja so že v deležih zdravnikov, ki so posegli po teh vzvodih. Različne so tudi kadrovske situacije, s katerimi se v bolnišnicah ubadajo že brez stavke. Za storitve, ki niso bile opravljene, zdravstveni zavodi ne prejemajo plačila, ob večjih odstopanjih pa bi bi se lahko zgodilo, da bi del njihovega programa prevzeli drugi izvajalci. Začasen prevzem pride v poštev takrat, ko posamezna bolnišnica pol leta ne zagotovi vsaj 90 odstotkov vnaprej dogovorjenega programa zdravljenj na posameznem področju, trajni pa, kadar za takšen delež ne poskrbi celo leto. Prenosi h koncesionarjem so omejeni na največ petino preseganja programa, ki ga predvideva posamezna koncesija, pri javnih zavodih pa tovrstnih omejitev ni. Mogoča so tudi prestukturiranja med dejavnostmi v isti bolnišnici. Tovrstni prevzemi in prestrukturiranja programov sicer še niso aktualni, so sporočili iz ZZZS.
»Podatki o realizaciji kažejo, da zdravstvo kljub stavki deluje. Pritožb zaradi odpadlih terminov je v zadnjih tednih zelo malo,« ugotavlja ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Zakaj je realizacija v obdobju stavke celo nekoliko večja kot lani, je težko presojati, dodaja. V vsakem primeru pa med stavko po njegovem opažanju bolniki občutjo negotovost, k kateri trenutno prispeva tudi umik soglasij zdravnikov za nadurno delo. »Ves čas je v zraku grožnja, da se bodo storitve pomembno skrčile,« je opozoril Sušelj. X
