Z aprilom se bodo neprofitne najemnine dvignile za 4,2 odstotka. Stanovanjskim skladom to prinaša nekaj več nujno potrebnega denarja za vzdrževanje in izboljšave stanovanjskega fonda. A z najemninami rastejo tudi subvencije. Namesto takšnega posrednega kanaliziranja denarja v sklade bi morala država vzpostaviti sistemski vir financiranja neprofitne stanovanjske gradnje, opozarjajo poznavalci.
Neprofitne najemnine so bile nespremenjene od leta 2007 do leta 2021, ko je bila z novelo stanovanjskega zakona določena postopna sprememba vrednosti točke za izračun vrednosti stanovanja, ki je podlaga za izračun neprofitne najemnine, in sicer z 2,63 evra na 3,5 evra do leta 2023. Novela je tudi določila, da se bo vrednost točke 3,5 evra enkrat letno usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin, prvič torej z letošnjim aprilom. Na tej podlagi je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac določil novo vrednost točke, in sicer 3,65 evra. Sprememba vrednosti točke v praksi pomeni dvig neprofitnih najemnin s 1. aprilom 2024 za 4,2 odstotka.
Skladi: nujno potreben dvig
Na Stanovanjskem skladu RS pravijo, da sprememba prinaša nekaj več sredstev za vzdrževanje in upravljanje najemnih stanovanj ter ohranjanje oziroma izboljšanje bivanjskih razmer najemnikov. Pri 3500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih republiški sklad oddaja za neprofitno najemnino, bo sklad mesečno prejel 949.000 evrov, kar je približno 38.000 evrov več kot pred podražitvijo najemnin.
»Gre za upravičen in potreben, zakonsko predpisan dvig vrednosti točke. Različni deležniki na stanovanjskem področju že dlje časa opozarjamo, da je uskladitev vrednosti točke oziroma ustrezna ureditev neprofitne najemnine tudi v prihodnje nujna za zagotavljanje javnih – neprofitnih najemnih stanovanj,« poudarjajo tudi v Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana, kjer so februarja obračunali 1,2 milijona evrov neprofitnih najemnin.
Na ministrstvu ocenjujejo, da se bo z nekaj več finančnimi sredstvi, ki jih bodo prejeli skladi, posredno povečala tudi možnost za zaustavitev negativnega trenda odprodaje občinskih neprofitnih stanovanj, ki jih občinski skladi prodajajo, da sploh pridobijo sredstva, nujna za vzdrževanje svojega fonda.
Z najemninami rastejo tudi subvencije
Tako na ministrstvu kot na skladih ocenjujejo, da bodo najemnine še vedno dostopne, saj bo dvig relativno nizek in ne bo bistveno vplival na plačilno sposobnost. Socialno šibkejši pa bodo še naprej upravičeni do subvencije neprofitne najemnine; ta znesek se bo tudi uskladil z višjo najemnino.
»S tem, ko se vlada še naprej izogiba vzpostavitvi sistemskega vira financiranja in dviguje neprofitno najemnino pod pretvezo, da gre za racionalen ukrep, ki domnevno ščiti javne finance, namerno pozablja, da se ob dvigu neprofitnih najemnin na drugi strani dvignejo državni izdatki za subvencije najemnin. To pa, kot kažejo številni primeri in študije, dolgoročno pomeni bistveno večje javnofinančne stroške kot investicija v dejansko gradnjo neprofitnih stanovanj,« na drugi strani opozarjajo na Inštitutu za študije stanovanj in prostora. Zaradi dvigov subvencij so bolj obremenjene tudi občine in to jih demotivira, da bi povečevale svoje sklade neprofitnih stanovanj.
»Praksa iz držav z bolj zgledno urejeno stanovanjsko politiko, mnenje stroke in celo nekatere smernice EU jasno kažejo, da je za dobro delujočo javno stanovanjsko preskrbo treba zagotoviti sistemski vir financiranja. S tam se zniža stroške investicije in vzdrževanja ter istočasno finančno razbremeni stanovanjske sklade in znatno poveča njihove kapacitete za gradnjo novih neprofitnih stanovanj,« pravijo na inštitutu. Namesto da denar v sklade kanaliziramo posredno preko subvencij, bi se morali kot družba odločiti, da je stanovanjska politika osnovna razvojna politika, in začeti resno investirati v javno stanovanjsko preskrbo – z vpeljavo sistemskega vira financiranja, so še prepričani.
Minister Maljevac je sicer že večkrat poudaril, da je njihova ključna naloga sprejetje sistemskega zakona, ki bo med drugim določil vire financiranja za neprofitno stanovanjsko gradnjo.
