Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v parlament v neskladju z ustavo, saj so med 88 okraji prevelika nesorazmerja. Najmanjši, trboveljski okraj namreč šteje okoli 8000 volilnih upravičencev, največji, grosupeljski okraj pa okoli 33.000 volilnih upravičencev. Zato je po soglasni oceni ustavnih sodnikov treba zagotoviti enakost volilnega glasu. Ustavno sodišče je rešitev prepustilo parlamentarnim strankam, v utemeljitvah pa namignilo, da imajo na voljo dve možnosti: ukinitev volilnih okrajev ali pa spreminjanje meja volilnih okrajev. Ustavno sodišče je določilo dveletni rok za popravek volilnega sistema.
SD in DeSUS popuščata?
Pred dvema mesecema je predsednik republike Borut Pahor po srečanju z vsemi parlamentarnimi strankami ugotovil, da nobena od možnosti nima ustrezne večine. Za spreminjanje meja okrajev je treba zagotoviti relativno večino v državnem zboru, za ukinitev okrajev pa bi bilo treba zagotoviti ustavno večino. Včeraj je potekal prvi sestanek na to temo; na njem se je znova izkazalo, da nobena od možnih rešitev nima podpore.
Politične stranke so se razvrstile v tri tabore: v prvem so NSi, SMC, SAB, LMŠ, Levica in SNS, ki bi ukinile volilne okraje in uveljavile preferenčni (prednostni) glas, v drugem sta SD in DeSUS, ki bi spreminjali meje volilnih okrajev, v tretjem pa je SDS, ki doslej ni razkrivala svojih kart. Po dosegljivih informacijah je poslanec SDS Branko Grims včeraj prvič nakazal prave namere. Predlagal je ukinitev proporcionalnega volilnega sistema in uveljavitev dve desetletji stare želje SDS: večinski volilni sistem. Po drugi strani pa se je po izmenjavi mnenj nakazalo, da bi SD in DeSUS bili pripravljeni resno razmisliti o uvedbi preferenčnega glasovanja.
Rešitev petih pravnikov
V uradu predsednika republike prvega delovnega srečanja niso komentirali, pojasnili so le, da bodo do konca aprila s pomočjo strokovnjakov pripravili osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor, ki bo predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu. Delovna skupina bo hkrati pripravila tudi osnutek zakona o določitvi volilnih enot, ki bi predvidel le spremembo meja volilnih okrajev.
Parlamentarne stranke so dobile na mizo tudi izhodišča za spremembo volilne zakonodaje, pod katere se je podpisalo pet ustavnih pravnikov Jurij Toplak, Saša Zagorac, Igor Kaučič, Ciril Ribičič in Franc Grad. Ti menijo, da so spremembe volilnega sistema sprejemljive le, če bi ob ukinitvi volilnih okrajev uvedli preferenčni glas na ravni volilne enote, ki bi bil obvezen in absoluten. Smiselno pa bi bilo razmisliti tudi o povečanju števila volilnih enot z 8 na 11 enot, ob ukinitvi volilnih okrajev.
