Projekt sta izvedla Mirovni inštitut in Center za družboslovno informatiko ljubljanske fakultete za družbene vede. Kot je na novinarski konferenci pojasnila Veronika Bajt z Mirovnega inštituta, je bil namen projekta Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov, ki je potekal 18 mesecev, oblikovati predloge učinkovitih ukrepov zoper spletni sovražni govor in dezinformacije v Sloveniji.
Izsledki ankete po navedbah Vasje Vehovarja s centra za družboslovno informatiko namreč kažejo, da je razumevanje sovražnega govora šibko in je že deset let nespremenjeno oziroma se zelo pogosto uporablja izven konteksta deprivilegiranih skupin. V primerjavi s prejšnjimi raziskavami je opazen upad občutljivosti za vse oblike družbeno nesprejemljive komunikacije, vendar odpor do sovražnega govora ostaja plebiscitarno visok, saj je delež anketirancev, ki jih sovražni govor ne moti, pod desetimi odstotki, je dejal.
Višja podpora dodatnemu ozaveščanju
Izjema je sovražni govor proti osebam LGBT, 15 odstotkov jih je odgovorilo, da jih to ne moti. Najbolj jih moti sovražni govor do invalidov (83 odstotkov), najmanj pa do migrantov (58 odstotkov). Petina anketirancev se je opredelila kot del deprivilegiranih skupin, ki se v primerjavi s splošno populacijo z neprimernim govorom soočajo skoraj dvakrat pogosteje. 30 odstotkov jih priznava, da na spletu včasih delijo nespoštljive vsebine, dva odstotka širita sovražni govor, 43 odstotkov pa navaja, da občasno namerno prebirajo sovražne vsebine, je povedal Vehovar.
Kot pravi, na tej osnovi ne preseneča dvotretjinska (66-odstotna) izrecna podpora dodatnim ukrepom za omejevanje in preprečevanje sovražnega govora. Zaostrovanju ukrepov na tem področju jih zelo nasprotuje manj kot 15 odstotkov. Še nekoliko višja je podpora dodatnemu ozaveščanju.
Zaupanje v resničnost inormacij se razlikuje
Primerjava praks iz tujine in Slovenije kot pomembno omejitev izpostavlja odsotnost stalnega prijavnega centra za sovražni govor, ki je zaradi pomanjkanja financiranja leta 2022 prekinil delovanje.
V zvezi z dezinformacijami pa je večina anketirancev v zadnjem letu večkrat opazila eno od oblik dezinformacij, od katerih so najbolj prepoznavne govorice in zavajajoče povezave. Anketiranci so razmeroma samozavestni pri prepoznavanju dezinformacij in se zavedajo njihovega negativnega vpliva ter jih ocenjujejo kot zelo moteče, je poudaril Vehovar.
Zaupanje v resničnost informacij se bistveno razlikuje glede na vir: večina anketiranih meni, da dezinformacije predstavljajo polovico ali več vseh informacij s spleta, skoraj četrtina pa jih meni, da je taka pravzaprav večina informacij na spletu.
Tri četrtine anketirancev podpirajo strožje zakone za naslavljanje dezinformacij, še večja pa je podpora dodatnemu ozaveščanju. Ključni korak za naslavljanje sovražnega govora v Sloveniji bila po mnenju sogovornikov ponovna vzpostavitev prijavne točke za sistematično spremljanje pojava.
V anketi je sodelovalo 3766 oseb, starih od 25 do 55 let, ki dnevno spremljajo različne medije in se informirajo o aktualnih tematikah. Pregled ukrepov je vključeval pregled praks iz 40 držav in več nadnacionalnih organizacij.
