Člani pogajalske skupine za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja po zadnji, ponedeljkovi seji, s katero so končali več kot polletna pogajanja, v nasprotju z nekaterimi pričakovanji še niso podpisali izjave o usklajenosti, s katero bi potrdili soglasje s predlaganimi zakonodajnimi spremembami z izjemo morebitnih odstopanj. O ključnih vprašanjih reforme, kot so upokojitveni pogoji, odmerni odstotek, referenčno obdobje in usklajevanje pokojnin, so bili namreč že dogovorjeni. Zalomilo pa se je pri še zadnji pomembnejši odprti točki, višini prispevnih stopenj, kjer je vlada popustila delodajalcem. Po naših neuradnih informacijah zato ni povsem izključena možnost, da podpisa nazadnje ne bi prispeval kateri od predstavnikov sindikalne strani. Da bi sindikati nasprotovali reformi kot taki, pa ni posebej verjetno.
Čistopis osnutka novele zakona bodo do konca tega tedna pretresali še organi delodajalcev in sindikatov, predvidoma v ponedeljek pa naj bi sledil morebitni podpis izjave. Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je razpravo, ki se je je udeležil tudi minister za delo Luka Mesec, opravil že v torek. Ponovno so poudarili svoja ključna izhodišča, da ne sme priti do povišanja prispevnih stopenj in da vključitev v drugi steber ne sme biti obvezna. Če dodatnih obremenitev delodajalcev ne bo, bo OZS prispeval soglasje k reformi, so povedali.
Vlada jih je postavila pred dejstvo
Delodajalci so kakršnemu koli zvišanju prispevne stopnje oziroma njeni izenačitvi s prispevno stopnjo delojemalcev odločno nasprotovali že ves čas, češ da dodatno obremenjevanje gospodarstva ni sprejemljivo in da so plače v Sloveniji že zdaj nadpovprečno obremenjene, vlada pa je napovedala njihovo razbremenitev. Popustiti niso bili pripravljeni niti ob določenih ukrepih, ki jim jih je v zameno ponujala vlada.
Prispevna stopnja delodajalcev zdaj znaša 8,85, delojemalcev pa 15,5 odstotka, medtem ko je bil eden od predlogov, da bi se stopnji izenačili pri 12,175. Toda debate o višini prispevne stopnje po neuradnih informacijah na seji sploh ni bilo, saj je vlada na sejo prišla z odločitvijo, da sprememb na tem področju ne bo. Sindikati so bili postavljeni pred dejstvo, kar je izzvalo kar nekaj nezadovoljstva in odprlo vprašanje, kaj bo to pomenilo z vidika njihovega končnega soglasja.
Izenačitev prispevnih stopenj, ki so nespremenjene že od leta 1996, je bila za predstavnike sindikatov sicer pomembno vprašanje predvsem z vidika, ali je breme demografskih sprememb s pokojninsko reformo dovolj pravično prerazporejeno med obe strani. Neuradno je slišati ocene, da vlada ni želela tvegati konflikta z delodajalsko stranjo, kar bi lahko vodilo tudi v poskuse političnega rušenja pokojninske reforme.
Upokojencem tudi zimski dodatek
Socialni partnerji so se po naših informacijah na zadnji seji dotaknili še nekaterih vprašanj glede položaja obstoječih upokojencev. Neuradno so dosegli načelno soglasje glede izplačila zimskega dodatka (poleg letnega) za upokojence. Vendar pa sindikalna stran opozarja, da to ne more biti ukrep, s katerim bi kompenzirali neizenačitev prispevnih stopenj, saj je namenjen upokojencem in ne zadeva zavarovancev.
Že pred javno razgrnitvijo osnutka novele zakona so se v zvezi z nekaterimi že znanimi predlaganimi rešitvami oglasili v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Pozdravili so njihovo postopno uveljavljanje. Hkrati pa ocenili, da bi morali novi pogoji za upokojitev še bolj ambiciozno odgovarjati na sedanje in pričakovane demografske spremembe. Zvišanje starostne meje bi lahko dopolnili z določilom, da se bo ta po prehodnem obdobju podaljševala glede na trende rasti povprečne življenjske dobe. Hkrati z zvišanjem kriterija minimalne starosti na 62 let bi se moral po njihovem sorazmerno zvišati tudi pogoj zahtevane delovne oziroma pokojninske dobe.
V zvezi so najbolj kritični do spremenjene formule usklajevanja pokojnin tako, da bi se postopno zniževal vpliv rasti plač in zviševal vpliv inflacije (do leta 2040 na razmerje 20:80 v korist inflacije). »Ohranitev pretežnega oziroma vsaj bistvenega vpliva rasti plač na redne letne uskladitve je pogoj za ohranitev dostojnih pokojnin obstoječih in bodočih upokojencev ves čas njihovega prejemanja,« menijo. Vzdržnosti pokojninske blagajne po njihovem zato ne bi smeli iskati pretežno v zniževanju izhodišč za letne uskladitve, pač pa v ustreznejšem prilagajanju upokojitvenih pogojev aktualnim demografskim trendom in v dodatnih oblikah pokojninskih zavarovanj. Pri letnem dodatku predlagajo izplačevanje v enakem znesku vsem upokojencem, saj, podobno kot pri regresu, ne gre za tipično socialno pravico. Poleg tega predlagajo tudi uzakonitev zimskega dodatka.
