Petčlanski senat vrhovnega sodišča ni ugodil tožbi upravne sodnice Petre Stanonik Bošnjak, ki je na sodišču izpodbijala sklep sodnega sveta. Slednji je izdal odločbo, da bo sodnici, ki je svojo sodniško funkcijo začasno zamrznila, se z otroki preselila v Strasbourg k soprogu, evropskemu sodniku za človekove pravice Marku Bošnjaku, kasneje pa v Sloveniji odprla s. p. in začela delati za nogometno zvezo Uefa, sodniška funkcija dokončno prenehala, če se ne odreče pridobitni dejavnosti. Pri Uefi, ki jo vodi nekdanji soprogov sodelavec Aleksander Čeferin, opravlja funkcijo podpredsednice preiskovalnega senata, ki nadzira finance nogometnih klubov.
Kot je razvidno iz sodbe vrhovnega sodišča, je sodnica Stanonik-Bošnjakova v tožbi med drugim zatrjevala, da njeno delo za Uefo ni zajeto v zakonski prepovedi: »Na položaj je bila izvoljena oziroma imenovana, o čemer je prejela pismo Uefe, ter ni podpisala nobene pogodbe. Če je delo plačano, še ne pomeni, da gre za ustvarjanje dobička. Prepoved opravljanja tega dela je nepravilna in nezakonita ter krši človekove pravice,« so nekatere navedbe iz obsežne tožbe povzeli vrhovni sodniki, ki so na koncu tožbo zavrnili.
Uporaba zakona za diplomate
Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je pred tem že junija 2016 izdala odločbo, s katero je sodnici Stanonik-Bošnjakovi začasno zamrznila opravljanje sodniške funkcije, pri čemer konkreten primer (žena mednarodnega sodnika) v zakonu o sodniški službi niti ni predviden. Ker je nastala pravna praznina, se je predsednica Šeganova oprla na določila zakona o zunanjih zadevah, ki so sicer namenjena zakoncem diplomatov, in odločila, da sodnici Stanonik-Bošnjakovi mirujejo pravice in obveznosti iz sodniške službe najkasneje do konca mandata evropskega sodnika njenega moža.
Do vprašanja, ali je bila smiselna uporaba zakona o zunanjih zadevah sploh primerna, se vrhovno sodišče ni opredelilo, je pa v sodbi najprej jasno razčlenilo neodvisnost sodnikov, nezdružljivost sodniške funkcije ter mirovanje sodniške funkcije oziroma mirovanje obveznosti iz sodniške službe. Razlika med mirovanjem sodniške funkcije in mirovanjem obveznosti iz sodniške službe ni zanemarljiva, saj prvo mirovanje nastopi, kadar sodnik začasno prevzame drugo javno funkcijo (denimo postane poslanec) in zato v tem času ni sodnik. V primeru Petre Stanonik Bošnjak so mirovale »zgolj« obveznosti in pravice sodniške službe. »Tožnica je bila in je sodnica,« so poudarili vrhovni sodniki in dodali, da je to tudi sama izrecno navedla v tožbi in na zaslišanju pred petčlanskim senatom.
Sodnik ne sme biti še s. p.
Prav tako za vrhovne sodnike ni bilo dvoma, da upravna sodnica z zamrznjeno funkcijo prek svojega s. p. za Uefo opravlja pridobitno dejavnost. »Opravljanje katere koli pridobitne dejavnosti kot s. p. v svoji biti nasprotuje prvinam sodniške funkcije, saj se pridobitni interes in neodvisno opravljanje sodniške funkcije izključujeta,« so sklenili na vrhovnem sodišču in pripomnili, da zakon o sodniški službi določa, da mora sodnik, ki sprejme kakšno dodatno »zunanje« delo, predhodno obvestiti predsednika sodišča. Če slednji meni, da gre za delo, ki ga sodnik ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o morebitni nezdružljivosti. Zakon o sodniški službi namreč sodnikom dovoljuje pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če ne ovirajo njihovega sodniškega dela. Prav tako njihovo prostočasno udejstvovanje ne sme škoditi ugledu sodniške službe ali vzbujati dvoma o njihovi nepristranskosti.
Sodničina zastopnica, odvetnica Eva Planinc Omerzel iz odvetniške družbe Čeferin, je petčlanski senat vrhovnih sodnikov na javni seji sicer poskušala prepričati, da prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti za Petro Stanonik Bošnjak ne velja, saj če kot sodnica med mirovanjem funkcije ne more uživati pravic sodniške funkcije, zanjo ne morejo veljati niti obveznosti. Po njenem mnenju bi v nasprotnem primeru zakonodaja posegla v sodničino pravico do svobode dela, pravice v zvezi z vzdrževanjem mladoletnih otrok in druge pravice, tako da bi bil takšen zakon bržkone protiustaven.
