Kot poudarjajo člani sodnega sveta, se je z uveljavitvijo družinskega zakonika, ki je sovpadel z novim zakonom o nepravdnem postopku, delo družinskega sodstva, ki odloča o občutljivih dodelitvah otrok, močno spremenilo. »Ne le, da se je zaradi številnih novih pristojnosti močno povečal pripad družinskopravnih zadev na okrožnih, posledično pa tudi na višjih sodiščih, temveč se je izjemno povečala tudi delovna obremenitev sodnikov, ki na tem področju sodijo,« opozarjajo pri sodnem svetu, kjer »z obžalovanjem ugotavljajo«, da so številni deležniki »storili premalo, da bi to pomembno družbenopravno področje lahko dobro in učinkovito delovalo«.
Pomanjkanje izvedencev in psihologov nasploh
Če je vrhovno sodišče družinskopravno področje že lani prepoznalo kot prioritetno in mu posvetilo posebno pozornost, pa po oceni sodnega sveta temu ne sledijo številna vodstva nižjih sodišč. Družinskopravne postopke hromijo postopki za dodeljevanje brezplačne pravne pomoči, sodnih izvedencev, ki jih sodišča potrebujejo za sprejemanje končnih odločitev, je še vedno premalo, sodniki so predvsem na prvi stopnji preobremenjeni, nekateri pa prav tako nimajo dovolj podpornega osebja.
Težave se pojavljajo tudi v centrih za socialno delo, kjer je zaposlenih premalo psihologov in pravnikov, tudi sodišča sama pa bi potrebovala psihologe, ki bi lahko sodnikom nudili pomoč in podporo pri vsebinskem obravnavanju občutljivih družinskih zadev ter jim po potrebi nudili tudi psihološko podporo.
Sodni svet zato predsednike sodišč, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za delo in center za izobraževanje v pravosodju naslavlja s konkretnimi predlogi. Med drugim predlaga tudi, da naj se družinske zadeve bolj enakomerno porazdelijo med sodnike, vrhovno sodišče pa naj ugotovi, kolikšno število družinskopravnih zadev lahko pravzaprav obvladuje en sodnik, ki sodi na tem področju, kar bo omogočalo prilagoditev kadrovskih načrtov in prerazporeditev sodnikov znotraj države.
Zaušnica ESČP
Sredi decembra je bila Slovenija na Evropske sodišču za človekove pravice "obsojena" prav zaradi primera s področja družinskega sodstva. ESČP je prisodilo odškodnino materi in njenim trem otrokom, ki so jim slovenska sodišča kršila pravico do poštenega sojenja in pravico do spoštovanja družinskega življenja. Gre za odmeven primer mučnega štiriurnega prisilnega odvzema otrok iz leta 2020, v katerem postopek dodelitve stalnega skrbništva še ni končan.
ESČP je ugotovil kršitev pravice do poštenega sojenja, ki se je nanašala na predodelitev sodnega spisa novi sodnici, in pa tudi kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Sodniki ESČP so med drugim opozorili, da odločitev sodnice, ki je leta 2020 odredila odvzem otrok prek sodnega izvršitelja, ni vsebovala razlage, zakaj je bil potreben ravno ta najbolj drastičen ukrep (mamo bi lahko denimo pred tem oglobili zaradi onemogočanja stikov). Prav tako sodišče ni poskrbelo, da bi bili otroci pripravljeni na odvzem in določitev začasnega skrbništva očetu, čeprav je bilo seznanjeno, da se otroci upirajo selitvi k očetu. Sodišče za nameček v svoji odločitvi ni niti ocenilo, kako bo selitev k očetu vplivala na otroke.
Pomanjkljiva je bila tudi začasna odredba iz leta 2022. Sodišče je tedaj materi pripisalo odgovornost, da je takrat osemletna hčerka pobegnila od očeta, ne da bi raziskalo njene motive za pobeg. Tudi ko je leto kasneje od očeta pobegnil starejši sin, je sodišče zavrnilo materino zahtevo za začasno odredbo proti očetu zaradi domnevnega zanemarjanja otrok in nasilnega ravnanja, ne da bi zaslišalo samega otroka.
