Državnotožilski svet je v teh dneh odločal o kandidatih, ki so se prijavili na razpis za evropskega javnega tožilca. Po naših neuradnih informacijah naj bi se na razpis prijavili specializirani državni tožilec in sin nekdanje generalne državne tožilke Jaka Brezigar, še dve tožilki specializiranega državnega tožilstva Tanja Frank Eler in Marjana Grašič ter tožilec Boštjan Lamešič, ki je trenutno pomočnik slovenskega predstavnika pri Eurojustu. Kot je ministrstvo za pravosodje zapisalo v javnem pozivu, evropskega tožilca imenuje Svet EU, izbira pa med tremi kandidati, ki jih predlagajo države članice.
Na državnotožilskem svetu so nam pred kratkim pojasnili, da so že pripravili listo treh kandidatov, vendar pa pisni odpravek liste še ni izdelan. Zato nam še niso mogli odgovoriti, kako so ocenili posamezne kandidate. Z državnotožilskega sveta bo lista romala na pravosodno ministrstvo in na vlado, od tam pa na izbirno komisijo, ki bo svoje mnenje podala Svetu EU.
V lov na 50 milijard evrov
Evropsko javno tožilstvo je inštitucija v nastajanju, k njej pa je po podatkih Sveta EU za zdaj pristopilo 22 držav članic. Zunaj so ostale le Danska, Švedska, Madžarska, Poljska, Irska in seveda Velika Britanija, ki pa se lahko projektu priključijo naknadno. Po načrtu naj bi evropsko tožilstvo kot nadnacionalni organ v celoti zaživelo konec leta 2020, njegov namen in cilj pa so preiskave in pregon tistih kaznivih dejanj, ki prizadenejo skupni evropski proračun. V praksi gre predvsem za goljufije, korupcijo, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju utaje davka na dodano vrednost. Evropsko tožilstvo s sedežem v Luksemburgu bo tako izvajalo predvsem čezmejne preiskave goljufij na račun evropskih sredstev, ki bodo težje od 10.000 evrov, in čezmejne goljufije z DDV, pri katerih bo nastalo za več kot 10 milijonov evrov škode. Vodilo bo tudi preiskave in pregon drugih goljufij, ki prizadenejo evropske finance.
Razlogov za ustanovitev tožilstva, specializiranega za kazniva dejanja na škodo EU, je veliko, saj države članice zaradi čezmejnih goljufij letno izgubijo najmanj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV. Do goljufij prihaja tudi pri porabi evropskih strukturnih sredstev, leta 2015 jih je bilo denimo nepravilno porabljenih za 638 milijonov evrov.
Na čelu uspešna Romunka
Evropsko javno tožilstvo, ki se šele postavlja na noge, je včeraj dobilo svojo prvo vodjo. Evropska glavna tožilka je postala Romunka Laura Codruta Kövesi, nekdanja uspešna vodja romunskega protikorupcijskega urada, ki je med letoma 2013 in 2018 korupcije obtožil več sto tamkajšnjih politikov in uradnikov. Njihovo delo je privedlo tudi k obsodbi nekdanjega vodje romunske socialdemokratske stranke, ki je bil zaradi korupcije obsojen na tri leta in pol zapora. Codruta-Kövesijeva zato med donedavno vladajočimi romunskimi socialdemokrati ni priljubljena. Julija lani so jo odstavili s položaja, pri kandidaturi za evropsko glavno tožilko pa ni dobila podpore lastne države. A ne glede na to je Laura Codruta Kövesi s svojim preteklim delom prepričala večino držav, tudi Slovenijo.
Ko bo evropsko tožilstvo zadihalo s polnimi pljuči, bo delovalo na dveh ravneh. V Luksemburgu bo s pomočjo podpornega osebja poleg evropske glavne tožilke delovalo še 21 evropskih tožilcev (vsaka država bo imela svojega predstavnika, za kar se v Sloveniji potegujejo omenjeni štirje kandidati), evropsko tožilstvo pa bo imelo tudi svoje predstavnike v obliki evropskih delegiranih tožilcev, ki bodo delovali na državni ravni. Tudi nad njihovim delom bo bedel vrh tožilstva v Luksemburgu, po slovenskem zakonu o državnem tožilstvu pa bodo evropski delegirani tožilci pri nas umeščeni na specializirano državno tožilstvo.
Prav zakon o državnem tožilstvu je v Sloveniji že bil spremenjen za potrebe delovanja evropskega javnega tožilstva, to področje pa bodo morali natančneje urediti še z novelo zakona o kazenskem postopku.
