Rezultati prvega merjenja evropskega javnega utripa – vsaj delno so odzivi anketirancev že sovpadali s prvimi dnevi ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši – kažejo na to, da se Evropejci v močno spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, ko se krha tudi čezatlantsko zavezništvo in po drugi svetovni vojni vzpostavljena varnostna arhitektura v Evropi, vse bolj zavedajo, da mora Evropska unija odločneje kot igralec stopiti na svetovni diplomatski parket multipolarnega sveta.
Vse sosede z manjšo podporo za večjo vlogo EU
Slovenci tudi v tej raziskavi Eurobarometra ohranjajo tradicionalno visoko naklonjenost, večjo od evropskega povprečja, do članstva v EU zaradi sprememb, ki jih je integracija prinesla državi. Pomemben podatek za tukajšnje politike, ko se bodo odločali o povečanju obrambnih izdatkov, je zagotovo podatek, da si Slovenci izraziteje želijo večjo vlogo EU na področju varnosti in varovanja pred globalnimi krizami. Kar 70 odstotkov Slovencev namreč meni, da bo morala vloga EU za zaščito evropskih državljanov pred globalnimi krizami in zagotavljanju varnosti postati večja (evropsko povprečje je 66 odstotkov). Takšno odstopanje je možno razložiti s tem, da je Slovenija med manjšimi članicami, te pa se pravilo bolje počutijo v večji integraciji, kjer lahko z zavezniki uresničujejo skupne interese.
Dejansko so ti podatki največji v primerjavi z ostalimi sosedami, kjer tako v Italiji z desničarsko vlado, na Madžarskem z iliberalno vlado ter na Hrvaškem z desno vlado po 63 odstotkov tamkajšnjih državljanov želi močnejšo vlogo EU. Od vseh slovenskih sosed je odstotek občutno nižji zgolj v Avstriji (56 odstotkov) s pisano desno-levo koalicijo, kjer pa bi to držo lahko razlagali z nevtralnostjo države, ki ima vedno znova premisleke v zunanjepolitičnih stališčih uradnega Dunaja.
Večja konkurenčnost EU za Slovence na prvem mestu
Kot ključna področja, katerim bi se morala EU posvetiti za okrepitev svojega položaja v svetu, Slovenci na prvo mesto s 35-odstotno podporo postavljajo konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo (v evropskem mestu je ta sicer na drugem mestu z 32-odstotno podporo). V evropskem povprečju je na prvem mestu s 36-odsotno podporo zagotavljanje obrambe in varnosti. Slovenci to kategorijo denimo umeščajo zgolj na četrto mesto s 23-odstotno podporo. Za naše državljane je bolj pomembna krepitev evropske vloge v svetu še na področju prehrambene varnosti in kmetijstva (33-odstotna podpora, EU povprečje je 25 odstotkov). Na tretje mesto Slovenci še umeščajo energetsko neodvisnost, vire in infrastrukturo. Ta je zanje pomembna s 30-odstotno podporo, medtem ko je evropsko povprečje pri 27 odstotkih. Po teh svojih prioritetah je Slovenija v primerjavi z javnim mnenjem iz svojih sosed identična Hrvaški. Tam so anketiranci enako razmestil področja, na katerih bi morala EU okrepiti svoj položaj v svetu.
Zanimivo pa je, da se kljub tej občutnejši želji za ukrepanje manj Slovencev strinja, da bi EU za soočanje s krizami morala imeti na razpolago več sredstev. Zgolj 61 odstotkov Slovencev se strinja s takšno trditvijo, medtem ko evropsko povprečje leži pri 76 odstotkih. Pri tem vprašanju financ je Slovenija od svojih sosed bliže javnofinančno zadržani in varčno usmerjeni Avstriji, kjer so že sedaj soočeni z velikim proračunskim primanjkljajem (več sredstev za soočanje kriz pri naših severnih sosedih podpira zgolj 66 odstotkov anketirancev). Vse ostale slovenske sosede bi evropski mošnjiček za soočanje s krizami napolnile bolj od evropskega povprečja: Hrvaška s 83 odstotki anketirancev, Italija z 82 odstotki in Madžarska s 86 odstotki anketirancev.
Pozivi za ukrepanje
»Dve tretjini Evropejcev želita, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti. To je jasen poziv k ukrepanju, na katerega se bomo odzvali. Evropa mora biti močnejša, da se bodo naši državljani počutili varnejše. Evropski parlament bo zagotovil, da bo vsak predložen predlog dovolj drzen in ambiciozen, da bo ustrezal resni stopnji nevarnosti, s katero se sooča Evropa. Evropa se mora okrepiti že danes, sicer obstaja nevarnost, da jo bo jutri nekdo pohodil,« je ob objavi rezultatov dejala predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Njene besede so seveda bile v prvi vrsti namenjene grožnji Rusije. Podobno je ocenjeval tudi predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Opozarjal je na iluzornost miru brez zmožnosti lastne obrambe. »Če Rusija meni, da so ukrajinske meje le črta na zemljevidu, zakaj bi morala spoštovati meje katere koli druge države?« se je retorično spraševal Costa in ocenjeval, da mora Evropa zagotoviti vse potrebno za lastno obrambo. Po njegovih besedah je prav širitev EU najboljši geopolitični odgovor oziroma investicija za dane izzive.
Želja po večji enotnosti
V danih geopolitičnih okoliščinah razhajanj z ZDA, preteče Rusije, tekmovalne Kitajske in rastoče moči ter vpliva hitro razvijajočih se držav, ne gre spregledati tudi podatka, ki prav tako kaže na željo Evropejcev, med njimi tudi Slovencev, da jih enotna Unija ustrezno zaščiti.Nad evropskim povprečjem Slovenci ležijo denimo pri želji, da bi bili Evropejci bolj enotni pri soočanju s krizami. V Sloveniji se s to trditvijo strinja, 91-odstotkov anketirancev, kar je kar tri odstotne točke več od 88-odstotnega evropskega povprečja. Nobena od slovenskih sosed ne dosega tako visoke vrednosti, čeprav so razlike majhne: Avstrija in Italija beležita 88-odstotno podporo, Madžarska 89-odstotno, Hrvaška pa 90-odstotno podporo trditvi.
