Na prvi šolski dan otroci vstopijo v razrede opremljeni z vsemi gradivi, ki jih za šolsko leto potrebujejo, slepi in slabovidni otroci pa brez gradiv ali le z nekaterimi. Kako bodo do njih prišli, je stvar staršev oziroma posameznika. Največji problem predstavljata pretvarjanje in prilagajanje učbenikov. Kot učencem v inkluziji jim sicer pripada pravica do prilagojenega učnega gradiva, vendar v času samostojne države sistemsko ta težava še vedno ni urejena. Še več. Zdi se, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje problema sploh ne vidi.
Katarina Černe, nekdanja vodja Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, pojasnjuje, da se problem vleče že od začetka osemdesetih let, ko se je začela integracija slepih in slabovidnih v javno šolstvo. Od samega začetka je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) aktivno pretvarjala učbenike: sprva na magnetofonske trakove, nato na kasete, kasneje še v brajevo pisavo. Leta 2024 še vedno počnejo isto, pod enakimi pogoji in brez večjih sistemskih rešitev. Kot poudarja Katarina Černe, je v digitalni dobi in ob morju šolskega gradiva pretvarjanje celo težje kot nekoč.
Pretvarjanje in prilagajanje ni isto
Po pojasnilih ZDSSS pretvarjanje pomeni pisno besedilo oziroma učbenik spraviti v obliko, ki bo slepim in slabovidnim otrokom omogočala spremljanje pouka. Pri tem ne posegajo v avtorstvo niti ne prilagajajo besedila, da bi bilo otrokom bolj razumljivo, pojasnjuje glavni tajnik ZDSSS Štefan Kušar. Učbenike pretvorijo v tri oblike: zvočno, v brajico in v digitalno obliko.
Pri Centru IRIS pa učbenike prilagajajo. »Treba je popraviti napake, do katerih je prišlo pri pretvorbi, pretvoriti tabele, dodati opise slikovnega gradiva, smiselno spremeniti navodila nalog (na primer namesto obkroži napisati izberi), dodati potrebna pojasnila k reševanju, včasih tudi na novo postaviti zaporedje vsebin, da je logično v spoznavnem procesu slepih. Naši učbeniki so opremljeni z navodili za uporabo za učitelja in učenca, imajo na primer dvojno številčenje strani, da lahko učenci sledijo, kje se snov nahaja v originalnem učbeniku, ki ga uporabljajo vrstniki,« postopek prilagajanja opiše Romana Kolar iz Centra IRIS.
Prilagodijo le manjše
število gradiv
Gre torej za izredno dolgotrajno in zamudno delo, kar posledično vpliva na količino izdanih oziroma pretvorjenih ali prilagojenih učbenikov. Center IRIS je v lanskem šolskem letu prilagodil deset učbenikov, ZDSSS pa je pretvoril 40 učbenikov. Veliko težav jim pri pretvarjanju in prilagajanju gradiv povzroča to, da jih lahko učitelji v skladu s predpisi svobodno izbirajo, njihova vsebina pa se tudi pogosto spreminja. Glavni tajnik ZDSSS Štefan Kušar pojasnjuje, »da je učno gradivo po zakonu učbenik, učitelji pa dodajajo obvezne, neobvezne in samostojne delovne zvezke ali učbenike. Teh zakon ne predpisuje. Vendar pa učenec brez njih v razredu ne more sodelovati, ministrstvo pa pretvarjanja dodatnega gradiva ne podpira. Torej je spet na Centru IRIS in ZDSSS, da na dobro voljo pretvarjamo še vse dodatno gradivo.«
Premalo časa in financ
ter preveč izbire
Na ZDSSS poudarjajo, da poleg množice gradiv veliko težavo predstavljajo tudi založbe. »Te nam ne dajejo učbenikov v digitalni obliki, z izgovorom, da bomo posegali v avtorsko delo. Za nas to pomeni, da moramo učbenik kupiti, pretipkati ali skenirati in popravljati. Kar nam povzroči dvakrat več dela. Edini način, da dobimo učbenike v digitalni obliki, je preko tripartitne pogodbe oziroma preko staršev, šol ali kako drugače,« pojasnjuje Katarina Černe.
Težavo predstavljajo tudi čas in finance. V skladu s pravilnikom gradiva za naslednje šolsko leto sveti zavodov šol potrjujejo junija. ZDSSS in Center IRIS dobita sezname najkasneje do prvega julija, čeprav se preko osebnih poti trudita sezname dobiti prej. Na Centru IRIS pojasnjujejo, da med prvim julijem in prvim septembrom ne morejo zagotoviti prilagoditve gradiv, saj morajo njihovi pedagogi v tem času izkoristiti letni dopust. Prilagajanje gradiv se torej začne na prvi šolski dan. V ZDSSS pa po besedah Katarine Černe delajo poleti: »Ko dobimo seznam, se lotimo pretvarjanja, ker želimo, da otrok septembra v šolo vstopi z vsem, kar potrebuje. Delamo tako zaposleni kot kopica zunanjih sodelavcev, znancev in prijateljev iz šolskega sistema, ki delajo zaradi dobrega srca.« Ob tem tako ZDSSS kot Center IRIS poudarjata, da četudi bi vse delo končali do prvega septembra, nekateri učitelji naknadno spremenijo gradivo, kar pomeni, da se ukvarjajo z novimi pretvorbami in prilagoditvami po začetku šolskega leta.
ZDSSS je do letošnjega leta pretvarjanje učbenikov financiral iz lastnih rezerv, vložek so dobili delno povrnjen prek razpisa ministrstva. Trenutna ekipa ministrstva je z ZDSSS sklenila pogodbo o dveletnem financiranju v višini 32.000 evrov, kar delo vsaj malo olajša, vendar Štefan Kušar izpostavlja, da za pretvarjanje porabijo do 90.000 evrov na leto, skoraj trikrat več, kot jim denarja dodeli ministrstvo.
Ministrstvo vztraja pri slepoti
Za pojasnitev smo zaprosili tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Na vprašanje, kako trenutno skrbijo in kako bi poskrbeli v prihodnje, da bi vsi učenci v inkluziji dobili vsaj osnovno gradivo, z ministrstva odgovarjajo: »Prilagoditve in pretvorbe potrjenih učbenikov za slepe in slabovidne učence ter druge aktivnosti za zagotavljanje dostopnosti prilagojenih učbenikov in učil izvajata Center IRIS in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Medtem ko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prilagoditve in pretvorbe sofinancira na osnovi sklenjenih dvoletnih pogodb.« Rešitve tako niso podali, niti ni videti, da bi jo iskali. Nekdanja vodja knjižnice slepih in slabovidnih Katarina Černe za konec dodaja: »ZDSSS že od osemdesetih let dela na srčni bazi. A ne zmoremo več. Če se bo trenutna vlada pogovarjala o novih zakonih na področju šolstva, potem je skrajni čas, da uredijo tudi to. Če ZDSSS in Center IRIS dvigneta roke, bodo otroci ostali brez vsega.«
V iskanju sistemske rešitve
Starši slepih in slabovidnih otrok so še vedno prepuščeni sami sebi. Pred njimi je učbenik in otrok, ki učbenika ne more prebrati. Imajo le dve možnosti. Ali se pretvarjanja učbenikov lotijo sami ali pomoč poiščejo pri zvezi ali Centru IRIS. A četudi pomoč dobijo, še zdaleč niso razbremenjeni. Tako Center IRIS kot Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) namreč ne moreta dohajati učnega gradiva za devet let osnovne šole in štiri leta srednje šole. Za izjavo smo prosili tudi kolektiv staršev v društvu Svetloba, ki so nam odgovorili takole: »Starši smo svoje že večkrat povedali in bili pri tem velikokrat izigrani in zlorabljeni. Če želite odgovore, se obrnite na ministrstvo, ki vsa ta leta dopušča to stanje in je odgovorno zanj, pri tem pa nima niti usklajenega podatka o številu slepih otrok, ki delajo po brajevi metodi v inkluziji v osnovnih in srednjih šolah.«
Tri možne rešitve
ZDSSS vidi tri sistemske rešitve. Po prvi bi prilagoditve učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami v celoti preložili na založnike. Svet za potrjevanje učbenikov na zavodu za šolstvo bi učbenik potrdil šele, ko bi založnik zagotovil tudi prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami. S to rešitvijo se strinjajo tudi v Centru IRIS.
Drugo možnost vidijo v učbeniškem skladu, v katerega bi morale šole uvrstiti tudi učbenike za otroke s posebnimi potrebami. Šola bi tako od ministrstva dobila denar glede na število slepih otrok, ki se tam šolajo, nato pa na trgu poiskala bodisi ZDSSS bodisi Center IRIS ali koga drugega, ki bi učbenik prilagodil. V tem primeru se staršem ne bi bilo več treba ubadati s tem, kako priti do gradiv za svojega otroka.
Tretjo rešitev vidijo v denarju, ki bi sledil odločbi o posebnih potrebah. V odločbi je namreč navedeno vse, do česar je upravičen otrok. Starši bi dobili vavčer, ki bi ga lahko unovčili pri usposobljenem izvajalcu prilagoditev kjer koli na trgu.
