Vlada in državni zbor že 90 dni zamujata z uresničitvijo ustavne odločbe, s katero so ustavni sodniki ugotovili, da so plače sodnikov protiustavno nesorazmerne v primerjavi s plačami funkcionarjev drugih dveh veh oblasti. V petek naj bi se vsi vpleteni vendarle sestali, po neuradnih informacijah pa naj bi v vladi bolj kot ne že pripravili predlog zakona, ki bi odpravil protiustavnosti.
Interventni zakon, ki bi odpravil protiustavna plačna nesorazmerja, je pravosodna ministrica Andreja Katič napovedala že med svojo predstavitvijo v državnem zboru, pretekli teden pa je med obiskom sodnega sveta pojasnila, da naj bi bil predlog zakona pripravljen okvirno v aprilu, po sestanku z vsemi vpletenimi. V državni zbor naj bi predlog zakona prišel še pred parlamentarnimi počitnicami, poslanci pa bi ga obravnavali po nujnem postopku. »Naknadno pa se bo celovito urejal sistem plač v javnem sektorju, tudi za funkcionarje sodne veje oblasti,« so ministričine besede povzeli v zapisniku zadnje seje sodnega sveta. Ključno besedo pri plačah v javnem sektorju imajo sicer na ministrstvu za javno upravo, za področje sodniških plač pa se je angažiral tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je že pred več kot enim letom javno napovedal »srečen konec«.
Sodniki čakajo konkreten predlog
O predlogu zakona, ki bi interventno in še pred celovito rešitvijo odpravil protiustavno plačno nesorazmerje, je v zadnjih dneh zakrožilo več neuradnih informacij, sogovorniki iz sodniških vrst pa so nam v neformalnih pogovorih pojasnili, da jim z vladne strani še nihče ni predstavil nič konkretnega. Tudi do sodstva so zato prišle zgolj govorice o vladni nameri, po kateri naj bi zakonski predlog naslovil zgolj najbolj neposredne ugotovitve ustavnega sodišča, denimo dejstvo, da so mesečne bruto plače najslabše plačanih poslancev za več kot 1000 evrov višje od plač sodnikov na prvi stopnji na začetku karierne poti.
Vrh vlade naj bi tako iskal predvsem rešitve v smeri, kako izboljšati plače sodnikov na prvi stopnji, ne da bi preveč posegali v razmerja med plačami sodnikov na različnih stopnjah. Prav tako so zakrožile informacije, da naj bi se zakonska rešitev, kot je trenutno načrtovana, nanašala zgolj na plače sodnikov, ne pa tudi na plače tožilcev. Tudi tu utegne vlada naleteti na težavo. Ustavno sodišče je resda odločalo zgolj o materialnem položaju sodnikov, vendar pa so po zakonu o državnem tožilstvu tožilske plače vezane na plače sodnikov.
Protestno prekinili delo
Sodniki so včeraj s protestom, v okviru katerega so za eno uro prekinili delo, ponovno opozorili, da vlada in državni zbor nedopustno ignorirata to in druge ustavne odločbe. »Gre za slabo izkaznico delovanja ustavne demokracije v Republiki Sloveniji, na kar opozarjamo domačo pa tudi mednarodno javnost,« protestirajo sodniki, ki so evropskemu združenju sodnikov predlagali, da sprejme resolucijo o stanju v Sloveniji.
»Poudarjamo, da izvršitev odločbe ustavnega sodišča ne more biti odvisna od samovolje političnih odločevalcev. Zato ponovno poudarjamo, da pri našem zavzemanju za izpolnitev ustavne odločbe ne gre za urejanje plač v javnem sektorju. Pri tem želimo sodniki poudariti, da se zavedamo slabega položaja naših sodelavcev, javnih uslužbencev, in jih pri zavzemanju za njegovo izboljšanje odločno podpiramo. Brez podpornega sodnega osebja sodni sistem sploh ne more delovati. Ministrico za pravosodje pozivamo, da sodnikom čim prej predstavi vsebino obljubljene rešitve tega vprašanja,« so ob robu protesta javnosti sporočili sodniki.
