Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije 2023, ki jo izvaja agencija Informa Echo, na splošno ne kažejo izrazitega izboljšanja. Med neugodnimi trendi izstopa zlasti področje mobilnosti, pri čemer po besedah Nataše Kovač iz Agencije RS za okolje (Arso) že dlje časa opažajo, da glavno prevozno sredstvo kljub vsemu ozaveščanju ostaja osebni avtomobil. Direktor podjetja Informa Echo Rajko Dolinšek te rezultate med drugim pripisuje slabim voznim redom, zamudam in slabim povezavam v javnem potniškem prometu. Da je mobilnost pri nas velik problem, potrjujejo tudi podatki o glavnih izpustih toplogrednih plinov. »Več kot 60 odstotkov k vsem izpustom prispevata energetika in promet,« je opozorila Nataša Kovač.
Boljše zavedanje
podnebnih sprememb
Med področji, kjer se je stanje v zadnjih letih izboljšalo, je po drugi strani zavedanje podnebnih sprememb. Če je namreč leta 2017 podnebne spremembe kot zelo resen problem dojemalo 69 odstotkov prebivalcev, jih danes 82 odstotkov. A zadnja raziskava je hkrati razkrila tudi zmanjševanje deleža gospodinjstev, ki se strinjajo z izjavami o boju proti podnebnim spremembam. Leta 2015 se je na primer z izjavo, da je treba proti podnebnim spremembam ukrepati takoj in da nam časa že zmanjkuje, strinjalo 86 odstotkov prebivalcev, lani le še 73 odstotkov. Med ukrepi za blažitev posledic ekstremnih vremenskih razmer je – verjetno zaradi posledic lanskih katastrofalnih poplav – največ prebivalcev izpostavilo urejanje rečnih strug in bregov ter prepoved gradnje na poplavnih območjih; 56 odstotkov prebivalcev meni tudi, da je treba varčevati z energijo in smotrno uporabljati druge naravne vire.
Raziskava je pokazala, da samo polovica prebivalcev razume, kaj pomeni aktivni odjem električne energije, o namestitvi lastne proizvodne naprave za električno energijo v roku treh let razmišlja 22 odstotkov prebivalcev, kar 57 odstotkov prebivalcev pa pravi, da ne bi imeli lastne naprave, bi se pa vključili v energetsko skupnost. »To so predvsem prebivalci, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, kjer so možnosti za gradnjo lastne elektrarne omejene,« je podatek pospremil Dolinšek. Delež gospodinjstev, ki že imajo lastno elektrarno, se je v enem letu podvojil.
Višji cilji tudi pri
energetski učinkovitosti
Leta 2020 nam je po besedah državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen uspelo doseči cilj energetske učinkovitosti na ravni države, še vedno pa smo v zaostanku pri doseganju 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v končni rabi. Evropska komisija je cilje do leta 2030 še zaostrila. »Na evropski ravni sta bili sprejeti in uveljavljeni že dve direktivi, ki bosta pomembno vplivali na oblikovanje prihodnjih politik na področju učinkovite rabe energije. To sta nova evropska direktiva o energetski učinkovitosti in nova direktiva o obnovljivih virih energije, kmalu pa pričakujemo, da bo začela veljati še nova direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Pri prenosu teh direktiv v nacionalni pravni red nas čakajo veliki izzivi,« je povedala državna sekretarka in spomnila, da poteka tudi posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). »V njem predvidevamo, da bomo delež obnovljivih virov energije do leta 2030 povečali na okoli 30 do 35 odstotkov, cilj učinkovite rabe energije pa na 11,7 odstotka v primerjavi z referenčnim letom 2020.«
