Zaradi kršitev zakona o preprečevanju pranja denarja je Banka Slovenije sprožila prekrškovne postopke tudi zoper vodstvo SKB banke. To bi že pred letom dni moralo vzpostaviti nadzor nad sumljivimi transakcijami, a tega ni storilo.
Glavni bančni regulator že drugo leto čaka, da SKB banka vendarle začne dosledno upoštevati in izvajati določila zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. To je razvidno iz dokumentov, objavljenih na spletni strani Banke Slovenije in povezanih z obsežnejšim nadzorom poslovanja, ki se je začel že leta 2022.
Inšpektorji Banke Slovenije so tedaj v banki opravili temeljit pregled. Ugotovili so, da v banki svojih nalog ne opravljajo v skladu z določili zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Domnevne kršitve so bile tako resne, da je Banka Slovenije sprožila tudi prekrškovne postopke zoper banko in odgovorne osebe.
Bančno vodstvo med drugim ni zagotavljalo ustreznih politik za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. V SKB so neustrezno pridobivali in zbirali zakonsko predpisane podatke o dejavnosti strank in njihovih poslovnih razmerjih. Nekaterih strank s povečanim tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma banka zato ni poglobljeno pregledala.
Zakon je banka kršila tudi s tem, da ni ustrezno nadzorovala zapletenih in neobičajno visokih transakcij ali transakcij brez jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, posledično ni preučila ozadja in namena teh poslov ter ni ugotovila izvora sredstev.
Nadzor je še razkril, da je bil pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja neustrezno umeščen v sektor varnosti, zaradi česar svojih nalog ni opravljal kot samostojen organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi in ločen od drugih organizacijskih enot. Pooblaščenec tudi ni imel zagotovljenih ustreznih pogojev dela. Sodelavci so se pogosto menjavali, številni niso imeli ustreznih izkušenj za izvajanje predpisanih nalog, nadomeščanje je bilo pomanjkljivo.
Bančno vodstvo dobilo varuško
Za odpravo razkritih kršitev je Banka Slovenije odredila niz ukrepov, ki bi jih morali v SKB banki začeti izvajati nemudoma, torej že v začetku leta 2022. Skrajni rok za odpravo vseh kršitev je bil 31. marec 2023. Junija lani je Banka Slovenije opravila ponoven pregled, da bi preverila, ali je vodstvo dosledno upoštevalo navodila in vzpostavilo zakonito stanje na področju preprečevanja pranja denarja. Ugotovila je, da ga ni.
SKB banka namreč še vedno ni vzpostavila ustreznega nadzora strank, pri katerih je obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. Še vedno je precej površno nadzorovala stranke z visokim tveganjem, pomanjkljiva je bila tudi obravnava neobičajnih transakcij, so ugotavljali inšpektorji. »Dodatno je Banka Slovenije ugotovila, da SKB banka v določenih primerih Uradu RS za preprečevanje pranja denarja ni sporočila sumljivih transakcij,« še piše v odredbi. Konkretno: vodstvo banke uradu ni prijavilo štirih strank, za katere so v banki že predhodno ugotovili, da poslujejo sumljivo. Banka Slovenije je zato zoper odgovorne osebe v SKB banki sprožila dodatne prekrškovne postopke in ji naložila izvršitev obsežnih popravljalnih ukrepov. Med drugim morajo v banki opraviti (ponovni) poglobljen pregled vseh visoko tveganih strank in z njimi povezanih transakcij v obdobju 2022–2023. Potencialno problematični komitenti morajo banki pojasniti tudi izvor nakazanih sredstev.
Ker je regulator očitno podvomil, da bo vodstvo banke upoštevalo vsebino odredbe in ustrezno opravilo predpisane naloge, je še odredil, da mora izvedbo ukrepov nadzorovati neodvisen zunanji strokovnjak za področje preprečevanja pranja denarja. SKB banka je v obravnavanem obdobju vodila glavna izvršna direktorica banke Anita Stojčevska, njena namestnica je Vojka Ravbar. Od februarja lani ima banka še osemčlanski upravni odbor, predseduje mu Anna Mitkova Florova. SKB banka je morala del zaznanih kršitev odpraviti do 31. decembra lani, preostali del pa do konca aprila letos. V kolikšni meri je opravila svoje obveznosti, še ni znano. Ker vsi postopki še niso sklenjeni, jih Banka Slovenije v skladu z zakonom ne sme pojasnjevati.
Banka hudo skopa s pojasnili
Dnevnik je SKB banki poslal osem vprašanj v zvezi z odredbama Banke Slovenije. Prejeli smo tale odgovor: »Prednostna naloga SKB banke je skladnost poslovanja s predpisi. Ugotovljene pomanjkljivosti smo začeli odpravljati takoj, zato je bila večina zahtevanih sprememb že izvedena ali pa je v zaključni fazi. Aktivnosti se izvajajo skladno s predvidenimi roki, ob tem pa tesno sodelujemo z regulatorjem.«
»Neporočanje uradu o sumljivih transakcijah je hujša kršitev zakona o preprečevanju pranja denarja,« opozarja nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdij Stroligo. Takšna kršitev utegne imeti več vzrokov. »Morda bančni informacijski sistem ni zaznal spornih poslov. Morda je bila malomarna oseba, ki bedi nad poslovanjem z visoko tveganimi strankami, in zato o problematičnih transakcijah ni obvestila pooblaščenca,« domneva Stroligo. Če bi kdo v banki to počel naklepno, pa bi to utegnilo biti kaznivo dejanje. Stroligo k temu dodaja: »Po mojem vedenju v Sloveniji še nismo imeli primera, da bi bančni uslužbenec zavestno pomagal stranki in da zato ne bi pristojnim osebam ter institucijam sporočil sumljivih transakcij. Praviloma je šlo za nenaklepno neukrepanje ali slabo politiko nadzora.«
