Velike težave v javnem potniškem prometu ob začetku letošnjega šolskega leta, ki so ob ukinjenih progah in prezasedenih avtobusih poskrbele za precejšnje razburjenje, za Sindikat voznikov avtobusov Slovenije niso bile veliko presenečenje. Na vse bolj zaostreno kadrovsko problematiko namreč opozarjajo že dlje časa.
Voznikov, ki bi lahko odpeljali vse potrebne linije, preprosto ni dovolj, saj se odpovedi kar vrstijo, opozarja Dejan Osterman, predsednik sindikata voznikov avtobusov v podjetju Arriva, ki je eden od dveh največjih koncesionarjev v javnem potniškem prometu.
Stavka ni izključena
Do takšnih razmer je pripeljalo popolno razvrednotenje poklica, je kritičen Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, pod okrilje katerega sodi tudi sindikat voznikov avtobusov. Če država kot koncendent (naročnik javne službe) ne bo poskrbela za vzpostavitev dostojnega, varnega in zdravega delovnega okolja za voznike, pač pa bo še naprej dopuščala, da je glavni cilj dobiček koncesionarskih podjetij, ne pa zadovoljstvo tako uporabnikov kot zaposlenih, se lahko javni potniški promet tudi ustavi, opozarja. V sindikatu zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer ne izključujejo niti stavke.
Razmere se jim zdijo toliko bolj nedopustne zaradi dejstva, da gre za dejavnost, ki je vsako leto z več desetinami milijonov subvencionirana z denarjem davkoplačevalcev, ki si za to zaslužijo kakovostno storitev. Od novoustanovljene Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa pričakujejo, da bo vzpostavila ustrezen nadzor.
V panogi naj bi po nekaterih ocenah primanjkovalo že blizu 1000 voznikov, kar je tudi eden od razlogov za zahtevo delodajalcev po uvrstitvi voznikov na seznam poklicev, kjer se tujce lahko zaposli po hitrem postopku. »Toda če bomo pristali na logiko, da je čim prej treba zaposliti tujo delovno silo, ne da bi se vprašali o vzroku, potem se nam bo dogajalo, da bodo tujci v Sloveniji eno leto, nato pa bodo odšli na zahod, kjer je delo voznikov avtobusov veliko bolj spoštovano, cenjeno in plačano,« je prepričan Volf.
Prenizke plače, neurejen delovni čas
Plače voznikov so kljub nekaterim dvigom še vedno prenizke, sploh ob dejstvu, da opravljajo zelo odgovorno delo prevažanja ljudi, poleg pa so postali še »multipraktiki«, saj so tudi čistilci, varnostniki, celo psihologi, če je treba, hkrati pa vse pogosteje tarča žaljivk in celo fizičnih napadov. Zato, pravi Volf, nikakor ne pristajajo na to, da delodajalci »zlorabljajo ali uporabljajo kopico dodatkov za to, da na koncu pridemo do plače, ki marsikaterega izmed ekonomskih migrantov vsaj malenkostno zadovolji. Zahtevamo, da se že skozi osnovno plačo (po kolektivni pogodbi je izhodiščna osnovna plača voznika trenutno 1240 evrov bruto, op. p.) izkaže spoštovanje poklica in da se uredi delovni čas voznega osebja, ki je poleg dostojnega plačila ključen, če želimo sploh še imeti javni potniški promet.«
Glede delovnega časa zahtevajo, da se pri vseh voznikih, ki opravljajo prevoze do 50 kilometrov, ne le v mestnem prometu, kot delovni čas upošteva celoten delovni čas od prihoda do odhoda in ne le efektivni delovni čas, torej čas vožnje, brez časa razpoložljivosti, pravi Dušan Vidovič, predsednik Sindikat voznikov avtobusov Slovenije.
»Zdaj se nam namreč dogaja, da vozniki kljub temu, da smo v službi od četrte ure zjutraj do pete ure popoldne, zaradi vmesnih ur, ki se štejejo kot čas razpoložljivosti, ne dosežemo niti mesečne delovne obveznosti,« ponazarja Osterman. Volf pravi, da pri tem ne ge zgolj za razlikovanje med mestnim in preostalim potniškim prometom, temveč tudi za razliko v lastništvu, saj gre v primeru mariborskega Marproma in Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) za javni podjetji, kjer je tudi socialni dialog veliko boljši, v preostalih pa za zasebnike.
Sindikalni predstavniki družbe Nomago na današnji tiskovni konferenci niso sodelovali, domnevno zaradi ustrahovanja, kar je po Volfovih besedah zgolj še en odraz stanja v panogi.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se na naša vprašanja (še) niso odzvali.
