Obolevanje za oslovskim kašljem je po novem letu silovito naraslo. Januarja je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih kar 65 primerov te nalezljive bolezni, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 120.
O povečanju števila obolelih v zadnjem času poroča več evropskih držav, so povedali na NIJZ. Eden od vzrokov za porast oslovskega kašlja po pandemiji covida-19 bi bilo lahko zmanjšano kroženje različnih povzročiteljev okužb dihal zaradi ukrepov v času pandemije.
Med pandemijo, ko so bili prebivalci zaradi proticovidnih ukrepov redkeje izpostavljeni okužbam, je hkrati občutno upadla precepljenost otrok proti oslovskemu kašlju. V prvem pandemskem letu 2020 je bila v primeru tretjega odmerka glede na oceno na osnovi vzorca 95,2-odstotna, leto kasneje 86,4-odsotna, leta 2022 pa 89,2-odstotna.
Nižja precepljenost otrok,
redko cepljenje nosečnic
Razlike med regijami so velike. Najnižja precepljenost je bila leta 2022 v novomeški (81,1-odstotna) in koprski regiji (83,8-odstotna), najvišja pa na območju Raven na Koroškem (97,5-odstotna). Cepivo, ki ščiti pred oslovskim kašljem, v tem primeru varuje tudi pred davico, tetanusom, otroško paralizo, okužbami s hemofilusom influence tipa b in od leta 2021 naprej še pred hepatitisom B. Prvi odmerek otroci prejmejo pri treh mesecih.
Cepljenje nosečnic, ki novorojenega otroka pred oslovskim kašljem prek nastajanja protiteles zaščiti posredno, pa je dokaj redko. Lani se jih je proti omenjeni bolezni cepilo nekaj več kot 1000, vseh porodov pa je bilo po preliminarnih podatkih NIJZ 16.811. Cepljenje je za nosečnice sicer brezplačno, na voljo je pri osebnih zdravnikih in nekaterih ginekologih.
Antibiotiki pomagajo
v prvem tednu
V Zdravniški zbornici Slovenije so zdravstvenim delavcem ta teden svetovali, naj bodo pozorni na znake oslovskega kašlja. Ta bolezen se po večletnih statistikah pogosteje pojavlja spomladi, je spomnila predsednica zdravniške zbornice, infektologinja dr. Bojana Beović. Tokratno naraščanje je morda povezano z dogajanjem v bližini – v zbornici so spomnili na izrazit porast oslovskega kašlja na Hrvaškem – in nekoliko nižjo precepljenostjo, je dodala. Po oceni Beovićeve gre morda tudi za posledice sprememb v valovanju infekcijskih bolezni, ki jih je povzročila pandemija covida-19. Pravi odgovor na upad precepljenosti otrok je po njenem mnenju stalno obveščanje prebivalcev o dobrobiti in tveganjih cepljenja. Takšna pot je smiselna tudi v okviru materinskih šol in ob stikih nosečnic z zdravstvom, meni Bojana Beović, ki vodi tudi posvetovalno skupino za cepljenje pri NIJZ. »Oslovski kašelj pri novorojenčku je lahko velika tragedija, ki jo lahko s cepljenjem nosečnice preprečimo,« je poudarila.
Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana so v zadnjem mesecu hospitalno obravnavali tri otroke z oslovskim kašljem. Dva sta bila dojenčka, ki še nista bila cepljena. Eden od teh treh otrok pa je bil cepljen osnovno (v predšolskem obdobju so predvideni trije odmerki, op. p.), a ni bil deležen osvežitvenega cepljenja v osnovnošolskem obdobju. Bolezen je pri teh otrocih potekala s hudimi napadi kašlja, dodatnih zapletov pa za zdaj ni bilo. Pri vseh treh otrocih je bil oslovski kašelj sicer prepoznan šele v fazi, ko ga antibiotično zdravljenje ni več moglo učinkovito omiliti.
»Antibiotično zdravljenje pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal,« so sporočili iz UKC Ljubljana. Ko je to obdobje že mimo, otroke zdravijo simptomatsko, tako da po potrebi dodajajo kisik. Dojenčke, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, opazujejo zaradi možnosti napadov s pomodrevanjem, ki bi trajali dolgo časa in bi jih spremljala padec zasičenosti kisika v krvi in padec pulza. »V tem primeru bi bila potrebna premestitev v intenzivno enoto in mehanska ventilacija,« so pojasnili v UKC Ljubljana.
Simptomi, ki sprva
spominjajo na prehlad
V začetku bolezni so simptomi oslovskega kašlja, ki ga povzroča bakterija, podobni navadnemu prehladu. »Pojavijo se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj,« so na NIJZ opisali simptome na svoji spletni strani. Nato se kašelj stopnjuje; pojavijo se značilni napadi, ki jim sledi nenaden globok vdih. Spremlja ga značilen zvok, podoben riganju, so spomnili na NIJZ. Bolnik lahko, kadar zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika, tudi pomodri. »Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost,« dodajajo na NIJZ. Za dojenčke je lahko ta bolezen tudi usodna, najpogostejša od zapletov pa je bakterijska pljučnica. Med možnimi zapleti so še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane, so našteli.
