Tako po svetu kot pri nas se povečuje uporaba tako imenovanih pametnih drog. Gre za droge, za katere uporabniki verjamejo, da izboljšujejo kognitivne sposobnosti, kot so spomin, zbranost, ustvarjalnost, motivacija in učenje. Največji problem trenutno predstavlja sintetični opioid fentanil. Podoben je morfinu, vendar je v primerjavi z njim od 50- do 100-krat močnejši, v primerjavi s heroinom pa 50-krat močnejši. Kot so nam pojasnili pri združenju DrogArt, že samo dva miligrama fentanila zadoščata za smrtno predoziranje. Nevarnost fentanila je v tem, da ga uporabnik v večini primerov ne zaužije zavestno, saj je drugim drogam oziroma snovem le primešan. Po podatkih Evropske agencije za droge (EUDA) ga največkrat zmešajo ravno s heroinom, s čimer se močno poveča tveganje za nenamerno predoziranje. V ZDA se vse pogosteje dogaja, da dijaki ali študentje ob zaužitju pametne droge v resnici – čeprav nezavedno – zaužijejo fentanil. Primešan odmerek je pogosto tako visok, da povzroči smrt.
Rešitev je nalokson
Ključno orodje v boju proti fentanilu je v ZDA postalo zdravilo nalokson, poznano tudi pod imenom narcan. »Nalokson je zdravilo oziroma antidot, ki deluje tako, da se veže na opioidne receptorje v možganih in izrine opioide, s čimer prepreči ali ustavi depresijo dihanja, ki je glavni vzrok smrti pri predoziranju z opioidi. Deluje na vse vrste opioidov, tudi fentanil,« so pojasnili pri združenju DrogArt. Povedano drugače: če posameznik zaužije fentanil, misleč, da je zaužil pametno drogo, ga lahko vpih naloksona v nos reši. Zato se ga lahko v ZDA od leta 2023 kupi brez recepta, cene pa se gibljejo okoli 30 dolarjev (26,3 evra). Z naloksonom so opremili tudi vse šole, gimnazije in univerze – da bi preprečili smrt tistih, ki uživajo pametne droge.
Kaj pa Slovenija?
Čeprav je situacija s fentanilom v Sloveniji in Evropi v primerjavi s Kanado ali ZDA mnogo boljša, pa tudi tu predstavlja grožnjo javnemu zdravju. Zato se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo smotrno začeti ozaveščati ljudi o nevarnosti fentanila in omogočiti dostop do zdravila nalokson v prosti prodaji brez recepta. Nalokson je po pojasnilih DrogArta pri nas definiran kot zdravilo, kar pomeni, da je dostopen le uporabnikom drog, ki so vključeni v substitucijsko terapijo. »Trenutna zakonodaja tako ne omogoča širše distribucije uporabnikom drog, ki niso vključeni v program zdravljenja, ali drugim organizacijam, ki so v vsakodnevnem stiku z njimi,« povedo pri DrogArtu in opozorijo, da celo policija nima dostopa do naloksona. Menijo, da bi to morali nujno spremeniti, saj bi tako lahko rešili marsikatero življenje. »Najprej bi bilo treba urediti problematiko dostopa, nato pa bi lahko razmišljali o naloksonu kot obveznem delu prve pomoči v šolah,« dodajo.
Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, »da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki pravkar zaključuje pripravo načrta pripravljenosti in ukrepanja za primer javnozdravstvene grožnje zaradi sintetičnih opioidov ali drugih psihoaktivnih snovi, ki ga bo na svoji naslednji seji obravnavala komisija vlade za droge«. Načrt naj bi vključeval tudi uporabo naloksona.
