Kako je torej poskrbljeno za varnost obiskovalcev v nočnih klubih pri nas? Razmere smo preverili pri petih priljubljenih lokalih v prestolnici.
V Cvetličarni, ki sprejme do 2000 obiskovalcev, zagotavljajo, da spoštujejo vso zakonodajo. »Upoštevamo vse, od negorljivih materialov do požarnih izhodov.« V klubu Troja odprtega ognja in pirotehnike sploh ne uporabljajo, vsi materiali v klubu, razen separejev, pa so iz negorljivih materialov, so nam odgovorili. V viškem Hard core clubu prav tako zagotavljajo, da so požarni izhodi urejeni in označeni, talne obloge pa da so iz negorljivega materiala.
Pirotehnika je prepovedana tudi v Orto baru. Poudarjajo, da zaposlene in varnostnike izobražujejo, kako naj ravnajo v primeru požara, dogajanje pa nadzorujejo tudi z videosistemom.
V klubu Channel Zero na Metelkovi so pojasnili, da število obiskovalcev preventivno omejujejo, požarno varnost pa zagotavljajo v sodelovanju s strokovnjaki z mestne občine, ki redno izvajajo preglede, zatrjujejo. Tudi tu je pirotehnika prepovedana.
Stroge omejitve pri uporabi pirotehnike
Nejc Debelak, direktor podjetja Denea, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov, nam je pojasnil, da je požarna straža z gasilci obvezna vselej, ko prireditev spremljajo posebni učinki, te pa bi morali nadzirati strokovnjaki za pirotehniko.
Pri podjetju Teater, ki se prav tako ukvarja z organizacijo dogodkov, pojasnjujejo, da je treba že pri snovanju prireditve izdelati podroben načrt uporabe varnostnih ograj, zasilnih izhodov in intervencijskih poti ter tako čim bolj zmanjšati možnost, da bi v splošnem kaosu obiskovalci koga poteptali.
A določila o evakuacijskem načrtu z zasilnimi izhodi, tako Debelak, na papirju sicer delujejo dobro, v praksi pa je lahko vse drugače: ''V primeru obsežnega požara zavlada splošna panika in prostora nihče ne zapušča mirno in počasi. Večje število izhodov omogoča hitrejše praznjenje prizorišča, vendar se ob paniki vsi nekontrolirano premikajo proti izhodu in jo težko odnesejo nepoškodovani,« je prepričan.
Več sogovornikov nas je sicer opozorilo, da bi težave s požarnimi izhodi in preprečevanjem stampeda lahko imeli v znanem ljubljanskem klubu, kjer naj bi bilo izhodov premalo. Na lastnika smo naslovili vprašanja, a ni hotel odgovoriti, eden izmed zaposlenih pa nam je dejal, da nam bo odgovore posredoval prihodnji teden.
Dobiček pogosto pomembnejši od varnosti
»Slovenska zakonodaja nočne klube sicer obravnava kot zbirališča večjega števila ljudi, kar pomeni, da zanje veljajo ukrepi, določeni v tehnični smernici,« pojasni vodja preventivne službe pri Gasilski brigadi Ljubljana Iztok Zajc. Pomembno je tudi, da je objekt povezan z javljalnikom požarov, ki je neposredno vezan na dežurno službo. »Če bi se vsi organizatorji držali vseh smernic in ukrepov, do takšnih dogodkov ne bi smelo prihajati. Včasih pa se zaradi dobička ne držijo omejitve števila obiskovalcev, kar lahko ogrozi varnost. Čas reševanja pa je odvisen tudi od tega, kako hitro je požar zaznan,« je še povedal in dodal, da je v Sloveniji odziv gasilcev praviloma zelo hiter.
Kot pojasnijo v podjetju VPD Vajda, ki se ukvarja z varstvom pri delu in požarno varnostjo, pravilnik o požarnem redu nalaga lastniku ali uporabniku poslovnih oziroma industrijskih objektov odgovornost za izdelavo požarnega reda, ki je nato osnova za organizacijske ukrepe. V požarni red sodijo načrt evakuacije, požarni načrt, zagotovitev požarne straže, usposabljanje zaposlenih, redno izvajanje evakuacijskih vaj in redni kontrolni pregled požarnega varstva objekta.
»Delodajalec mora opredeliti predpisano število oseb za začetno gašenje in evakuacijo, denimo po eno osebo na 200 ljudi. V primeru uporabe odprtega ognja je treba postaviti požarno stražo, ki jo v objektih, kjer je več kot 100 ljudi, lahko izvajajo le gasilci,« je pojasnila vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Romana Lah. Inšpektorat sicer nima posebne kategorije za nadzor nočnih klubov, temveč ti sodijo med gostinske objekte ali pa med objekte za razvedrilo. Obe kategoriji pregledujejo na tri do pet let. Vendar pa klubu pred začetkom delovanja ni treba pridobiti obratovalnega dovoljenja z vidika požarne varnosti.
Inšpektorji so pozorni predvsem na neprehodne ali neoznačene poti oziroma na zaprte izhode. »V takšnem primeru morajo v klubu ali na dogodku sprostiti in označiti zaprte poti, za kar imajo na voljo pol ure. V nasprotnem primeru lahko prireditev prekinemo, prostor pa izpraznimo,« je dodala. Doslej jim tega še ni bilo treba storiti.
