»Na fotografiji je slovenski Bolsonaro (predsednik Brazilije Jair Bolsonaro, op. p.), ki bi dal izsekati četrtino (!) domačih državnih gozdov: 60.000 hektarjev, kar tako! Logično, slovenska Amazonija je za to, da se pustoši po njej in pleni. Zapomnite si njegovo ime, kajti v peklu je poseben kotel za plenilce! Ime mu je Jože Podgoršek in je kmetijski minister.«
Katera številka je prava?
S tem zapisom se je filozof in publicist Boris Vezjak odzval na Dnevnikov članek, v katerem smo se spraševali, ali bo morala družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) posekati okrog 60.000 hektarjev gozdov, ki so v občinskih prostorskih načrtih po namenski rabi opredeljeni kot kmetijska zemljišča. To namreč izhaja iz neuradnih informacij in tudi iz odgovora ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na Dnevnikova vprašanja. A je ministrstvo danes zanikalo in okrcalo samo sebe, ko je v sporočilu za javnost med drugim zapisalo: »Gre za zelo zavajajoče in nepreverjene informacije, ki ne odražajo dejstva.« To, da informacij, ki so nam jih posredovali, niso preverili, si Podgorškovo ministrstvo ne more šteti v čast.
Vlada je kmetijskega ministra pooblastila, naj s SiDG sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov. V skladu z njim bi SiDG na zemljiščih, ki v naravi predstavljajo gozd, v občinskih prostorskih aktih pa je njihova namenska raba kmetijsko zemljišče, gozd izkrčil za kmetijske namene, ministrstvo pa bi ta zemljišča preneslo na kmetijski sklad. Kaj bi se zgodilo po tem, ni jasno. MKGP smo 1. aprila med drugim vprašali, s koliko gozdovi trenutno gospodari SiDG in koliko od tega je gozdov, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča. Odgovorili so nam 4. aprila dopoldne: »Družba SiDG ima po stanju 31. 12. 2021 v upravljanju 233.888 hektarjev zemljišč; 59.288,47 hektarja gozdov je po namenski rabi na kmetijskih zemljiščih.« To je torej približno četrtina državnih gozdov.
SiDG je proti
Popoldne istega dne nam je ministrstvo poslalo dopolnilno razlago svojega odgovora. Pojasnili so, da je delež gozda na namenski kmetijski rabi razpršen med različnimi lastniki in ne odraža deleža gozda SiDG na kmetijski namenski rabi. Kolikšen je natančno delež državnih gozdov, ki jih bo moral SiDG po podpisu dodatka k pogodbi o njihovem upravljanju »zradirati«, MKGP ni navedlo, čeprav je vlada besedilo tega dodatka sprejela že 24. marca in bi ta ključni podatek med odločanjem morala imeti na mizi, ministrstvo pa bi ga moralo stresti iz rokava, ko smo ga spraševali po njem.
Očitno gre za še en horukarski projekt ministra Jožeta Podgorška; kaj ima z njim za bregom, pa je predmet številnih ugibanj. Ker ga bo moral v praksi izvesti SiDG, smo jih vprašali, ali so vedeli zanj in ali so se z njim strinjali. Sporočili so nam, da so pripombe k predlogu besedila dodatka k pogodbi o upravljanju državnih gozdov kmetijskemu ministrstvu posredovali 22. februarja. Kaže, da so v SiDG spregledali sporne Podgorškove namene, saj so predlog MKGP, da bodo morali posekati vse gozdove, kjer je po dejanski rabi gozd, po namenski rabi pa kmetijsko zemljišče, zavrnili. Predlagali so, da bi njihova družba državni gozd izkrčila le v posebej utemeljenih primerih.
Se bodo uklonili politiki?
Toda Podgorškovi so pripombe SiDG očitno povozili in na vlado poslali prvotno besedilo, ki pravi: »Družba v okviru nalog upravljanja z državnimi gozdovi na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd, po namenski rabi pa so opredeljena kot kmetijsko zemljišče, v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, pridobi dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene ter v skladu z dovoljenjem izvede krčitev gozda na teh zemljiščih.« »Pobrili« naj bi torej vse državne gozdove, ki so v občinskih prostorskih aktih po namenski rabi opredeljeni kot kmetijska zemljišča, koliko točno jih je, pa, kot kaže, ne ve niti predlagatelj te zamisli.
Aneks k pogodbi o upravljanju državnih gozdov čaka le še na podpise ministra Podgorška in direktorskega tria na SiDG. Slednji imajo vse niti v svojih rokah. Lahko se uklonijo političnemu diktatu in dajo avtogram pod strokovno sporen dokument, lahko pa, tudi za ceno izgube funkcije, podpis zavrnejo in ohranijo vsaj dostojanstvo.
