Namero je pred dnevi razkril Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva, ki je za 10. januar, dan pred napovedano zdravniško stavko sindikata Fides, napovedala veliko stavko pacientov. Po Jenullovih besedah Pravna mreža za varstvo demokracije pripravlja tožbo v imenu pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.
»Pravica do izbire osebnega zdravnika je iztožljiva pravica, ki jo zagotavlja 80. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,« so prepričani v Pravni mreži. »Zavarovanim osebam, ki jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne zagotavlja osebnega zdravnika, je kršena temeljna človekova pravica iz 51. člena ustave – ta vsakemu zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Omenjena pravica sicer ni iztožljiva neposredno na podlagi ustave, ampak z izčrpanjem rednih pravnih sredstev in sodnega varstva.«
V skladu z omenjenim členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora imeti zavarovana oseba pravico do proste izbire osebnega zdravnika, način uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda pa ureja ZZZS. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja obenem v 163. členu določajo, da je osebni zdravnik zavarovane osebe zdravnik, ki je najlažje dosegljiv, praviloma v kraju njenega stalnega ali začasnega prebivališča.
Na Pravno mrežo se je doslej obrnilo okrog 30 obvezno zdravstveno zavarovanih oseb, ki nimajo osebnega zdravnika in jim ga tudi ne uspe dobiti. Večina je že poslala vzorec dopisa Pravne mreže v svoj zdravstveni dom. Približno polovica jih je prejela odgovor, da zdravstveni dom nima zdravnika, preostali odgovora niso dobili. »Naslednji korak je vloga na ZZZS. Če tudi v postopku pred ZZZS zavarovanim osebam ne bo dodeljen osebni zdravnik, sledijo tožbe v socialnih sporih,« so napovedali in dodali, da bodo ponudili podporo vsem, ki jim samim ne uspe uveljaviti pravice do izbire osebnega zdravnika, in jih podprli pri morebitnih pravnih postopkih, ki so za uveljavitev te pravice potrebni. Oglasijo se jim lahko na obrazcu, ki so ga objavili na svoji spletni strani, ali jim pišejo na pomoc@pravna-mreza.si.
Za razmere ni odgovoren ZZZS, temveč vlada
»Konkretnega primera ne poznamo, saj nam ni poznano, zoper koga bo vložena tožba in s kakšnimi argumenti,« napoved Pravne mreže komentirajo v ZZZS. »Želimo pa ob tej priložnosti opozoriti, da je ZZZS veljavni ureditvi odklanjanja pacientov odločno in javno nasprotoval ob njeni uveljavitvi, saj je že takrat predvidel, da bo brez osebnega zdravnika postopoma ostalo okoli 300.000 zavarovanih oseb, tak odziv ZZZS je javno dokumentiran tudi v medijih iz leta 2019.«
Omenjenega leta je vlada Marjana Šarca v splošnem dogovoru na področju zdravstva upoštevala določila sporazuma med vlado Mira Cerarja in sindikatom Fides iz leta 2017, ki je določil nerealno nizko mejo za odklanjanje zavarovanih oseb. Limit za odklanjanje zavarovanih oseb je postavil pri 1895 glavarinskih količnikih. »ZZZS je takemu določilu odločno nasprotoval. Meja za odklanjanje novih oseb je bila namreč določena nerealno nizko glede na razpoložljivost zdravnikov družinske medicine,« je ponovila zdravstvena blagajna.
V skladu s takšno ureditvijo je danes le 11 odstotkov ambulant družinskih zdravnikov v Sloveniji še dolžnih sprejemati nove paciente. Obenem je brez osebnega zdravnika okoli 130.000 zavarovanih oseb, med njimi je približno 30.000 tujcev. Pri pediatrih in ginekologih so razmere nekoliko manj akutne, saj nove bolnike in bolnice sprejema še 39 odstotkov otroških in šolskih dispanzerjev, 48 odstotkov ginekologov še sprejema zavarovanke.
Pomanjkanje družinskih zdravnikov mora reševati ministrstvo za zdravje, poudarjajo v zdravstveni blagajni, ki jo vodi generalna direktorica Tatjana Mlakar. Težave namreč niso posledica pomanjkanja denarja (saj ZZZS zadnja leta načrtuje financiranje bistveno večjega števila ambulant, kot jih trenutno financira), temveč veljavne ureditve, katere snovalci istočasno niso zagotovili zadostnega zdravniškega kadra, kar je posledica nepravilnega načrtovanja v preteklosti.
»Upor absolutno pozdravljam, končno se je zgodil,« napovedano stavko bolnikov pozdravlja Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje. »Kar zadeva tožbo, je ZZZS napačna tarča. Naj tožijo tistega, ki je podlegel pogajalski taktiki sindikatov in sprejel normativ 1895 količnikov, ter tistega, ki ni poskrbel za zadostno število splošnih zdravnikov. ZZZS ni odgovoren, a je najlažje tolči po njem, ker je apolitičen in nima vzvodov moči.«
Zobozdravniku in porodnicam
ni uspelo
Nekateri že dokončani pravni postopki ne vlivajo optimizma v uspešen razplet napovedane tožbe Pravne mreže. Spomnimo na primer na zobozdravnika Krištofa Zevnika, ki je vložil odškodninski zahtevek za povračilo stroškov za samoplačniško puljenje modrostnega zoba v Sloveniji pri izvajalcu, ki je čisti zasebnik in z ZZZS ni imel sklenjene pogodbe. Zevnik je v tožbi zoper ZZZS trdil, da ima zavarovanec, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pravico do zdravljenja, pri tem pa ni pomembno, kakšno statusno obliko ima zdravnik.
Prvostopenjsko sodišče je sicer pritrdilo Zevniku in ocenilo, da obstoječi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne vsebuje določbe, ki bi financiranje iz zdravstvene blagajne omejila le na javne zavode in zasebnike s koncesijo. Na višjem delovnem in socialnem sodišču so razmišljali drugače. Sodišče se prav tako ni strinjalo z zahtevkom bolnice, ki je pričakovala povračilo stroškov samoplačniške rekonstrukcije dojk pri enem od slovenskih zasebnikov. Pravnomočno so padle tudi posamezne tožbe zoper zdravstveno blagajno, ki so jih vlagale ženske, ki so se odločile za porod na domu in so terjale povračilo stroškov v višini, ki bi nastali ob porodu v bolnišnici. Višje delovno in socialno sodišče je v tožbi, o kateri smo leta 2017 pisali v dnevniku, pritrdilo argumentu ZZZS, da babiškega samostojnega podjetništva ni mogoče enačiti z dejavnostjo bolnišnic.
