Minister Aleksander Jevšek, odgovoren za vodenje vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), je pred novim programskim obdobjem kohezijske politike optimist. »Ko smo junija prevzeli vladno službo, so bili prostori prazni, ljudje so odšli, dokumentov ni bilo nobenih. V tem obdobju nam je uspelo pripraviti partnerski sporazum in program kohezijske politike; v nasprotnem primeru bi lahko izgubili pol milijarde evrov,« je povedal Jevšek. Ob koncu leta pripravljajo ključne dokumente, ki bodo omogočili črpanje 3,2 milijarde evrov kohezijskega denarja (regionalni sklad, kohezijski sklad, socialni sklad, sklad za pravični prehod). Ko k temu dodajo še nacionalna sredstva, bo v novi finančni perspektivi 2021–2027 na voljo kar 4 milijarde evrov.
Manj birokracije
»Težave smo odpravili, zdaj je pred nami nova finančna perspektiva. Ta je za dve leti krajša od te, ki se zaključuje prihodnje leto. Zato hitimo s pripravo spremnih dokumentov, to je z uredbo za izvajanje programa, ki jo bomo na vladi obravnavali do konca letošnjega leta. Uredba je pomembna, saj vsebuje precej poenostavitev, kar bi lahko omogočilo hitrejše črpanje evropskih sredstev,« pojasnjuje Jevšek. S poenostavitvami bi radi omogočili bolj fleksibilno črpanje evropskih sredstev, predvsem pa, da bi bilo vpletene manj birokracije. V iztekajoči se finančni perspektivi je po tistem, ko je bil projekt odobren, poteklo nekaj mesecev, da je bil nakazan denar iz Bruslja. Z novo uredbo želijo ta čas bistveno skrajšati, da bi imele občine ali podjetja manj likvidnostnih težav. Od nadzora vsakega projekta po ministrstvih prehajajo na tako imenovani nadzor na preskok, kar naj bi pospešilo financiranje. Poleg tega na SVRK računajo na to, da bo nadgradnja sistema, v katerem so povezani evropska komisija, ministrstva v Sloveniji in občine, omogočila hitrejše odločanje. Vse to bi lahko prispevalo k temu, da bo financiranje projektov potekalo hitreje in bolj pregledno.
Pomembni učinki
kohezijske politike
Nova finančna perspektiva sloni na petih ključnih ciljih. Za pametnejšo Slovenijo namenjajo 727 milijonov evrov; levji delež bo šel za raziskave in razvoj (436,5 milijona evrov). Eden od izstopajočih projektov, ki se bodo financirali iz tega naslova in ki pomenijo znaten finančni zalogaj, je gradnja nove strojne fakultete v Ljubljani. Poleg tega bo za digitalizacijo na voljo 107 milijonov evrov.
Za zeleno in nizkoogljično Slovenijo bo šlo 793 milijonov evrov (obnovljivi viri energije, podnebne spremembe, odvajanje in čiščenje vod, energetska prenova stavb). Za bolj povezano Slovenijo (železniško in cestno omrežje) namenjajo 511 milijonov evrov, za bolj socialno Slovenijo pa 741 milijonov evrov. V prihodnjih petih letih bo posebna pozornost namenjena tudi savinjsko-šaleški regiji (174 milijonov evrov) in Zasavju (74 milijona evrov), in sicer za zeleno transformacijo premogovniških regij. Po ocenah evropske komisije ima vsak evro, vložen skozi instrumente kohezijske politike, 2,71-kratni učinek. »Izračuni so pokazali, da je kohezijska politika na evropski ravni učinkovita, denar pa je smiselno vlagati v projekte, ki prinašajo dodano vrednost. Zato je težišče na prvem in drugem ukrepu, to je na pametni in zeleni Sloveniji,« pravi Jevšek. Minister je optimist tudi zato, ker obstaja tesna vez med ministrstvi, gospodarstvom in univerzami, v obliki strateških razvojnih partnerstev (v Sloveniji jih je devet), kjer najbolje vedo, v kaj investirati, da bodo učinki največji. »V tem krogu bomo iskali najboljše projekte, ki bi prinesli najboljše rezultate. O tej temi smo že imeli nekaj pogovorov, na SVRK smo okrepili ekipo za pametno specializacijo. Vse to bo prispevalo k temu, da bodo objavljeni razpisi čim bolj natančni,« pojasnjuje Jevšek.
Do sedaj 80-odstotno uspešni
Podatki evropske komisije kažejo, da je Slovenija v tem trenutku med desetimi najbolj uspešnimi državami, ki so znale dovolj hitro in učinkovito uporabiti evropska sredstva, ki jih imajo na voljo do konca leta 2023. »Ocenjujemo, da nam do izteka finančnega obdobja ne bo veliko ostalo, kar pa bo na voljo, bomo lahko z ustreznimi mehanizmi uporabili za projekte, ki so, denimo, povezani z ukrepi proti covidu. Šlo bo za investicije v bolnišnice in domove za starejše, na voljo pa bi lahko bilo od 40 do 50 milijonov evrov,« dodaja Jevšek. Od treh milijard evrov finančne perspektive 2014–2020 je bilo doslej v slovenski proračun nakazanih 2,2 milijarde evrov, kar zajema 80 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev.
