Državna volilna komisija (DVK) je skrajšala rok, v katerem bo lahko razglasila uradne rezultate nedeljskih referendumov. Prvotno je veljalo, da bi morala komisija čakati 47 dni na podatke o tem, koliko volilcev, ki so bili vpisani v volilni imenik, ni moglo glasovati, ker so vmes umrli. Ta razlika bi lahko na referendumih (teoretično) vplivala na izračun kvoruma; vendar v konkretnem primeru nedeljskih referendumov kvorum ni relevanten, saj je bilo glasov za v vsakem primeru mnogo več kot glasov proti. Kvorum bi bil namreč relevanten zgolj, če bi bili zakoni zavrnjeni.
S takšno argumentacijo so danes člani državne volilne komisije lahko rok za razglasitev rezultatov močno skrajšali – namesto konec januarja prihodnje leto jih bodo predvidoma lahko razglasili že 15. decembra, torej čez dva tedna. Dotlej pa bodo k že preštetim glasovom le še dodali glasove, ki bodo prispeli po pošti iz tujine.
Štetje ne vpliva na izid
Izid glasovanja bo tako predvidoma že sredi decembra objavljen v uradnem listu, po tem pa bo imel v skladu z referendumsko zakonodajo vsak glasovalec možnost vložiti pritožbo. To bi – glede na dosedanje izkušnje – utegnili vložiti zlasti pobudniki referenduma iz vrst SDS. Nekaj dvomov je namreč odločitev DVK sprožila, ker je bila sprememba pravila, ki je prej veljalo od leta 2015, sprejeta sredi referendumskih postopkov in ne pred referendumom. Pritožba sicer referendumskega rezultata ne bi spremenila, lahko pa bi nekoliko zavlekla postopke razglasitve rezultatov. Če bi do pritožbe dejansko prišlo, bi o njej odločalo vrhovno sodišče, pri čemer zakon določa tridesetdnevni rok za razsodbo.
Po mnenju profesorja ustavnega prava Cirila Ribičiča pa sodišče ne bi imelo težkega dela. »Skrajšanje roka, o katerem je odločila državna volilna komisija, ne more vplivati na dejanski rezultat referenduma iz dveh razlogov: ker je večina glasovala za in ker kvorum ni mogel biti dosežen.« Iz gradiva DVK je razviden izračun, da v relevantnih predreferendumskih obdobjih, ki so zakonsko določena, običajno umre okoli 1100 volilcev; to pa je v vsakem primeru premajhno število, da bi se lahko drastično spremenilo razmerje med številom vseh (živih) volilcev in številom tistih, ki so glasovali proti.
Na DVK so danes ugotavljali tudi, da za 47-dnevno čakanje doslej ni bilo ustrezne zakonske podlage oziroma da pravna podlaga sklepa, sprejetega leta 2015, ni znana.
Hitrejše spremembe
Odločitev DVK je danes razveselila članice Pravne mreže za varstvo demokracije, ki so pobudo za skrajšanje roka na komisijo vložile že pred referendumom. »Razlog za skrajšanje roka so predvsem pričakovanja uporabnikov zakona o dolgotrajni oskrbi, oskrbovancev v domovih za starejše in na domu,« je povedala članica Pravne mreže Katarina Bervar Sternad.
Zgodnejša razglasitev referendumskih rezultatov v zvezi z zakonoma o vladi in o RTV Slovenija pa bo omogočila tudi hitrejše imenovanje novih ministrov in spremembe v javnem medijskem zavodu, kjer vodstvo izvaja politično motivirane pritiske nad novinarji.
