Poslanci so prejšnji četrtek v državnem zboru sprejeli tri odloke o razpisu posvetovalnih referendumov. Na dan evropskih volitev 9. junija se bodo volilci izrekali o ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko in omejeno osebno rabo. V primerjavi z naknadnim zakonodajnim referendumom, na katerem volilci potrdijo ali zavrnejo konkretni zakon, gre pri posvetovalnem referendumu za preverjanje splošnih stališč pri temah širšega pomena za državljane. V zakonodajnem smislu torej nobeno od treh vprašanj še ne prinaša rešitve, saj ne daje nobenega napotila zakonodajalcu, kaj naj naredi. Zato smo trem koalicijskim strankam postavili podvprašanja o tem, kako bi oni urejali posamezna področja v primeru pozitivnega referendumskega rezultata.
Levica za relativni prednostni glas
Pri vprašanju volilne zakonodaje so bili na vprašanje, ali so za uvedbo relativnega ali absolutnega prednostnega glasu, najbolj konkretni v Levici, kjer jim je blizu zadnji poskus sprememb, ki se je zgodil decembra 2020, ko je ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu podprlo 55 poslancev iz LMŠ, SD, SMC, Levice, SAB in NSi. »Smo za uvedbo relativnega preferenčnega glasu. Na tak način bi namreč poenotili volilne sisteme v naši državi, saj tak preferenčni glas in proporcionalni sistem poznamo v veliko občinah, poznamo pa ga tudi na volitvah poslancev v evropski parlament. Po naši oceni bi zato deloval tudi pri volitvah poslancev v državni zbor,« je dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Iz Gibanja Svoboda medtem odgovarjajo, da mora morebitni referendumski odločitvi v prid uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ slediti strokovna razprava o tem, katera oblika preferenčnega glasu je za slovenske razmere najustreznejša. Manj konkretni so tudi Socialni demokrati, ki pravijo, da v obstoječem sistemu oziroma ob hkratnem obstoju volilnih okrajev ni mogoče priti do preferenčnega glasu. »Za rešitev, s katero bi enostavno ukinili volilne okraje in obdržali le sedanje volilne enote, v katerih bi lahko upoštevali preferenčne glasove, pa v trenutni sestavi DZ ni dovolj glasov. Volilni sistem je namreč eno izmed področij, ki se urejajo z dvotretjinsko večino. Te koalicija nima, zato ni druge možnosti kot širši dogovor o volilnem sistemu, ki pa ga realno ni mogoče sprejemati s preglasovanjem; s tem bi tvegali ureditev, ki bi ji del političnega prostora stalno odrekal legitimnost.«
Predlog civilne družbe
za koalicijo ustrezno izhodišče
Kot naslednje smo koalicijske partnerice vprašali, ali se jim, ko govorimo o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zdi primeren predlog zakona, ki je nastal pod okriljem združenja za dostojno starost Srebrna nit. To je predlog zakona, ki je v začetku marca v državnem zboru dobil podporo devetih poslancev od 77 navzočih. Podprli so ga poslanci Levice, štirje poslanci SD in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, v Svobodi pa so ga zavrnili in vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju.
V Levici so ob našem ponovnem preverjanju ponovili svoje stališče. »V stranki smo tako ta predlog kot druge ureditve ob postopku v DZ podrobno preučili. Ker se nam je zdel dober in ker so v njem tudi številne varovalke, da ne bi prihajalo do zlorab, kot so opozarjali nekateri, smo ga ob prvem branju tudi podprli. Verjamem, da bi predlog zakona ob sodelovanju ministrstva in drugih deležnikov v nadaljnji obravnavi, če bi bilo potrebno, z amandmaji še izboljšali,« pojasni Vatovec.
»Kot zagovorniki pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pritrjujemo namenu omenjenega zakonskega predloga. Odgovor na vprašanje, ali predlagane določbe tudi optimalno udejanjajo namen, pa bo tudi v tem primeru dala široka javna razprava,« pa so podobno kot pri prvem vprašanju odgovorili v Svobodi. Da gre za zahtevno razpravo, ki zahteva visoko stopnjo empatije, potrpežljivosti in upoštevanje mnogih pravnih, filozofskih in moralnih dilem, poudarjajo tudi v SD.
Pri konoplji koalicija v en glas
Pričakovano najmanj zadržani v odgovorih so bili koalicijski partnerji pri vprašanju rabe in predelave konoplje. »Končati nerazumno prepoved gojenja rastline, iz katere cvetov in smole je mogoče proizvajati zdravila, je naša dolžnost. Ker že vsaj osem let nedvoumno vemo, da so slovenski predpisi zasnovani na napačnih, izkrivljenih in neobstoječih prevodih mednarodnih konvencij, ki so za Slovenijo zavezujoče, je to tudi naša pravna dolžnost,« so na primer zapisali v SD. Pri referendumu o rabi konoplje bosta sicer vprašanji dve. Prvo je vezano na gojenje in predelavo konoplje za medicinske namene. »Čeprav je v Sloveniji uporaba konoplje v medicini dovoljena že od leta 2017, je področje pridelave in predelave konoplje še vedno zakonodajno neurejeno,« opozarjajo v Svobodi. Kjer še dodajajo: »Naslednji korak je legalizacija in regulacija gojenja in posedovanja konoplje za omejeno, predvsem pa za varno osebno rabo.«
