Razprave o krepitivi obrambnih zmogljivosti na evropskih tleh iz dneva v dan dobivajo pospešek. Da so večji vložki v prihodnosti nujni in da bo morala Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka BDP dvigniti prej, kot je bilo to predvideno, je prejšnji mesec že sporočil premier Robert Golob. Ob tem, ko se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, nas je zanimalo, kaj si o zapravljanju dodatnih stotin milijonov evrov za orožje mislijo parlamentarne stranke.
Vprašali smo jih, kaj menijo o tem, da bi izdatke za obrambo z lanskoletnih 1,35 na dva odstotka BDP dvignili precej prej kot do leta 2030, kot je sicer zapisano v veljavni resoluciji o razvoju in opremljanju Slovenske vojske. In, ali bi morali o tem, da se je EU pod vodstvom nekdanje nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen odločila nameniti za vojaško industrijo kar 800 milijard evrov, pri čemer bi morala svoj delež primakniti tudi Slovenija, na posvetovalnem referendumu vprašati tudi državljane?
