»Med referendumsko kampanjo bomo v imenu vlade pojasnjevali, zakaj je zakon nujno potreben,« je mesec dni pred referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. »Razlagali bomo torej vsebino zakona in razloge za njegovo sprejemanje, ne bomo pa pozivali k bojkotu referenduma, saj tega razumemo kot temeljno demokratično pravico, ki jo lahko vsakdo uporablja na svoj način.« Pri tem sicer ni skrival, da se mu zdi referendum nepotreben, saj novi zakon »nikomur ničesar ne jemlje in tudi ne uvaja nobenih novih pravic«, temveč le natančno in pravično določa merila za podelitev izrednih pokojnin zaslužnim umetnikom.
Dodatke k pokojninam na področju umetnosti in kulture namreč še vedno ureja zakon iz leta 1974, namenjen »izjemnemu priznanju in odmeri pokojnin osebam s posebnimi zaslugami«, ki ni le zastarel, ampak tudi pomanjkljiv, saj ne določa natančno pogojev za pridobitev dodatka k pokojnini, temveč to odločitev prepušča prosti presoji vlade – s čimer pa odpira tudi možnost neenake obravnave prosilcev, na kar je že leta 2010 opozorilo računsko sodišče. »Ta neustreznost starega zakona je bila tudi glavni razlog, da smo se odločili stvari urediti jasno in transparentno,« je pojasnil Rusjan ter še enkrat poudaril, da novi zakon nima večjih finančnih posledic, saj neposredno zadeva samo peščico tistih, ki so s svojim delom trajno prispevali k slovenski kulturi in družbi. »Zaradi njega ne bo imel nihče nižje pokojnine; tako kot doslej bodo sredstva za dodatke prihajala iz proračuna, ne pa iz tako imenovane pokojninske blagajne.« Kot je dodal, pri referendumu očitno ne gre toliko za sam zakon, temveč bo to bolj »referendum o vladi ter njenih ukrepih, kot je na primer pokojninska reforma«, ki ga želijo predlagatelji referenduma izrabiti za nekakšen začetek predvolilne kampanje.
Brez bistvenih posledic
Po trenutno veljavnem zakonu izjemne pokojnine prejema 83 oseb, od tega je 33 družinskih članov, ki so to pravico pridobili po smrti upravičenca. »V novem zakonu tega dedovanja pravice do dodatka ni, saj je izjemna pokojnina namenjena le prvotnemu upravičencu,« dodaja Rusjan. Tudi zaradi tega ocenjuje, da sprejem zakona ne bi bistveno spremenil števila upravičencev – po analizah, ki so jih opravili na ministrstvu za kulturo, bo imelo pravico do dodatka približno sto oseb, kar bi pomenilo, da bi za izjemne pokojnine umetnikom namenili približno 190.000 evrov na leto več kot doslej. »To je za državni proračun zanemarljiv znesek, sploh v primerjavi s stroški referenduma.« Poudaril je tudi, da se z novim zakonom število upravičencev ne povečuje, »saj trenutno kriteriji niso določeni, zato lahko dodatek teoretično dobi vsakdo, če se tako odloči neka vlada, vsakomur pa ga je mogoče tudi odreči, četudi bi si ga zaslužil«. Prav tako pa ni mogoče pričakovati, da bi bilo upravičencev iz leta v leto več, kot zatrjujejo predlagatelji referenduma, »saj so merila za pridobitev dodatka stroga, dobiš ga šele, ko si upokojen, in vprašanje je tudi, koliko časa ga prejemaš«; nagrade za življenjsko delo se namreč običajno podeljujejo šele na stara leta.
Državni sekretar je ob tem opozoril, da predlagatelji referenduma na novi zakon niso imeli pripomb ne takrat, ko je bil v javni razpravi, ne med zakonodajnim postopkom v državnem zboru, spomnil pa je tudi, da so bili s podobnim zakonom že leta 2017 urejeni dodatki k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, »a takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi zaradi tega zahteval referendum«. Na referendumu (ta bo 11. maja) bo zakon zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina udeležencev in hkrati vsaj petina vseh volilnih upravičencev; trenutno bi to pomenilo, da bi moralo zakonu nasprotovati nekaj manj kot 339.000 volilcev.
