Dostop do osnovne zdravstvene oskrbe je vse bolj odvisen od poštne številke bolnikovega bivališča. Kriza osnovnega zdravstva namreč ni udarila enakomerno. Medtem ko se v Ljubljani vrstijo odhodi družinskih zdravnikov iz osrednjega zdravstvenega doma, v državi še vedno obstajajo zavodi, ki jih zdravniki ne zapuščajo. In zdravstveni domovi, ki odhode dokaj uspešno nadomeščajo.
V Ljubljani odhajajo hitreje, kot prihajajo
V ljubljanskih ambulantah družinske medicine zeva vse večja luknja. Splošne ambulante ZD Ljubljana so zasedene približno 80-odstotno, če prištejemo še pogodbene zdravnike. Letos je zavod zapustilo kar 23 zdravnikov družinske medicine (napovedanih je še več odhodov), na novo so jih zaposlili le šest.
Eksodus ni zajel vseh delov zdravstvenega doma. Otroški in šolski dispanzer je skoraj polno zaseden, prav tako dispanzer za ženske, kažejo podatki zdravstvenega doma, ki jih je pridobil Dnevnik. Število zdravnic in zdravnikov se v teh dveh dispanzerjih v letošnjem letu ni zmanjšalo, pojasnjujejo. To je razvidno tudi iz spletnega sledilnika zdravnikov s posodobljenimi podatki o specialistih, za katere se novi pacienti še lahko opredelijo. V glavnem mestu starši za zdaj nimajo težav z izbiro zdravnika za novorojenčka ali na novo priseljenega otroka.
Zaposlitve tujih zdravnikov so bile v glavnem mestu, čeprav so v zadnjih letih večkrat računali na to rezervno rešitev, redke. ZD Ljubljana je lani zaposlil eno tujo zdravnico in letos enega tujega zdravnika. Iz neuresničenih načrtov o zaposlovanju tujih strokovnjakov pa je razvidno tudi, da imajo trenja med zdravstvenim domom in državnimi oblastmi, ki so kulminirala ta teden, dolgo brado. »V začetku leta 2020 smo zaprosili za priznanje poklicne kvalifikacije za šest tujih zdravnikov, odgovor smo prejeli šele zdaj, v vmesnem času so nam zdravniki sporočili, da zanje nismo več konkurenčni, je pa to sovpadalo z epidemijo covida-19,« so nam odgovorili iz ZD Ljubljana. Trenutno se dogovarjajo s sedmimi zdravniki iz Srbije, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine, srečali so se tudi z zdravnicami iz Ukrajine, ki trenutno živijo v Sloveniji.
Zdravniki, ki so zdravstvene domove zapuščali, so v zadnjem letu med ključnimi razlogi za takšno odločitev neuradno omenjali preobremenitve, a tudi slabe odnose v delovnem okolju. Tudi v Ljubljani je bilo razvidno, da iz nekaterih enot zdravstvenega doma bežijo hitreje kot iz drugih. Zdravniki, ki ostajajo, so na takih deloviščih pod še večjim pritiskom.
V Mariboru niso izkusili osipa, kakršen je zamajal ljubljansko osnovno zdravstvo. Čeprav so zdravnike izgubljali tudi v mariborskem zdravstvenem domu, so nadomestili vsaj slabo polovico odhodov. Poleg devetih zdravnikov družinske medicine so zdravstveni dom letos zapustili še štirje pediatri, zaposlili pa so štiri specialiste družinske medicine ter dva pediatra. »Ta čas manjka vsaj pet zdravnikov družinske medicine, dva pediatra in ginekolog,« kadrovske potrebe opisuje vodstvo mariborskega zdravstvenega doma.
Letos niso zaposlili nobenega tujega zdravnika, so pa obiskali Bosno in Hercegovino, kjer so zdravnikom predstavili možnosti zaposlitve. V ZD Maribor si želijo dodatnih možnosti in spodbud, s katerimi bi zdravnike privabili k zaposlitvi. Med drugim bi potencialnim kadrom radi ponudili rešitev stanovanjske problematike. »A kot javni zavod nimamo te možnosti,« pravijo v vodstvu zdravstvenega zavoda.
Kranjski recept je deloval
Kot primer dobre prakse v osnovnem zdravstvu je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan omenil Kranj. Tamkajšnjemu zdravstvenemu domu je v zadnjih štirih letih uspelo opazno zmanjšati število pacientov brez opredeljenega družinskega zdravnika. Trenutno imajo odprt razpis za pet zdravnikov družinske medicine, dva pediatra, dva rentgenologa, dva zobozdravnika in oftalmologa. Razpisi so posledica dolgoročnega kadrovskega načrtovanja. Letos so zaradi upokojitev ostali brez dveh družinskih zdravnikov, a so hkrati zaposlili tri nove specialistke. Že pred časom so zaposlili tri družinske zdravnice, ki so prišle iz tujine in so prevzele paciente brez osebnega zdravnika.
Na pediatriji so letos prav tako imeli dve upokojitvi, zaposlili so pediatrinjo, kadrovsko pomanjkanje lajšajo s pogodbenimi zdravniki. Pri ginekologiji so imeli eno delno upokojitev, ki jo je nadomestila nova delna zaposlitev. »Skrbimo, da ohranjamo dobre delovne razmere, ambulante so sodobne in prijetno urejene, ponujamo prijazen delovni urnik z le enim popoldanskim terminom na teden, kar je usklajeno z občinami, kjer delujemo. Z občinami smo tudi dogovorjeni za pomoč kadrom iz tujine pri reševanju stanovanjskega problema,« pravijo v vodstvu.
Na ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov pa opozarjajo tudi v zdravstvenih domovih, ki jih politiki niso omenjali med »težavnimi«. Novogoriški zdravstveni dom sta letos nepričakovano zapustili dve specialistki družinske medicine, pričakovano se je v kraju upokojila družinska zdravnica s koncesijo, ki nima naslednika, pridobili pa so specializanta družinske medicine, tako da imajo zdaj skupaj tri. Ta čas imajo nezasedeno eno mesto družinskega zdravnika, in sicer v zdravstveni postaji Miren - Kostanjevica.
Če bi upoštevali kriterij, da je pri zdravniku opredeljenih le za 1895 glavarinskih količnikov (gre za mejo, pri kateri lahko zdravnik preneha z opredeljevanjem dodatnih pacientov) pacientov, bi jim primanjkovali štirje specialisti družinske medicine. »Prav tako bi manjkali štirje specialisti družinske medicine v ambulantah s koncesijo, v zdravstvenem domu po tem kriteriju manjkata še dva pediatra,« je naštevala strokovna vodja Eva Brecelj.
V Novi Gorici čakajo na beograjsko dermatologinjo
Oktobra letos so v novogoriškem zdravstvenem domu zaposlili specialistko pediatrije iz Beograda, februarja prihodnje leto načrtujejo zaposlitev specialistke dermatologije (prav tako iz Beograda). Trenutno se dogovarjajo o zaposlitvi z enim specialistom družinske medicine in tremi zdravniki, ki še niso specialisti, pa bi želeli specializirati družinsko medicino. Strokovna vodja je prepričana, da bi bilo treba bistveno skrajšati postopke pridobivanja dovoljenj za bivanje v Sloveniji. »Kolegico pediatrinjo bi lahko zaposlili mesec dni prej, pa je morala čakati na dovoljenje za bivanje. Dolžina omenjenega postopka ni v korist oskrbe naših pacientov,« je razložila. Poleg tega bi lahko država spremenila predpisani ordinacijski čas izbranega osebnega zdravnika, tako da bi popoldan delal le enkrat na teden, je izpostavila še eno od možnosti.
Zdravstveni dom Novo mesto se že dalj časa sooča s pomanjkanjem zdravnikov, z razpisom ta čas iščejo dva specialista družinske medicine, specialista medicine dela, prometa in športa, specialista urgentne medicine, psihiatra, radiologa, pnevmologa, pediatra in dva zdravnika brez specializacije po opravljenem strokovnem izpitu. Na preteklem razpisu za specializacijo so si obetali štiri specializante, dobili niso niti enega. »Kader iščemo tudi v tujini, vendar so postopki priznavanja strokovne usposobljenosti dolgi in zapleteni, poleg tega dodatno oviro predstavljajo visoke zahteve glede znanja slovenskega jezika,« je opomnilo vodstvo zdravstvenega doma.
V Logatcu stavijo
na dobre odnose
»Če bi želeli slediti optimalnim strokovnim kriterijem in zasedenosti delovnih mest, bi morali v Velenju zaposliti 14 dodatnih zdravnikov,« ugotavlja direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma Janko Šteharnik. Tudi on je potencialne kadre med drugim iskal v tujini. »Obiski vlivajo optimizem,« pravi. Osebje skušajo na primer privabiti s fleksibilnim ordinacijskim časom in možnostjo dodatnega izobraževanja.
V zdravstvenem domu Logatec imajo prosto delovno mesto zdravnika družinske medicine v centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ker se bo zdravnica prihodnje leto upokojila. Prosto imajo tudi delovno mesto zdravnika družinske medicine v urgentni dejavnosti. V letošnjem letu so zdravniški kader povečali s specialistko pediatrije ter dvema sobnima zdravnicama.
Direktorica Urška Tomič ugotavlja, da jim zakonodaja ne omogoča, da bi potencialnim novim zaposlenim ponudili večje ugodnosti in dodatne spodbude. »Naši zaposleni so zadovoljni, to kažejo tudi ankete, ki jih izvajamo enkrat na leto. Seveda, če je le možnost in nam zakonodaja dopušča, jih nagradimo. V zdravstvenem domu si močno prizadevamo za pozitivno klimo in zadovoljstvo vseh. Vrednote zaposlenih so vrednote celega zavoda. Bistvo so dobri odnosi med vsemi zaposlenimi, spoštovanje sebe in drugih,« pravi direktorica.
Receptov, ki delujejo, je očitno več. Ovire, ki jih zaznavajo tako domovi z večjimi kot tisti z manjšimi težavami, so si po drugi strani podobne. Znane so že vrsto let, a jih oblasti doslej niso odpravile. x
