Pravega zdravstvenega turizma imamo v Sloveniji bolj malo. Vanj ne spadajo samo zdravilišča, temveč vse storitve, povezane s posameznikovim zdravjem in dobrim počutjem, pa naj gre za operativne posege, rehabilitacijo ali sprostitev od vsakdanjega življenja, opozarja dr. Elena Marulc iz Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled (VŠHTB). Po mnenju avtorja strategije razvoja blejskega turizma dr. Andreja Pompeta ima Slovenija na tem področju še veliko neizkoriščenih potencialov. »Naši državi hkrati veliko manjka. Tovrstnega kakovostnega kadra je premalo, tako kot to velja na splošno v turizmu,« je prepričan.
Prav zato so v Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled (VŠHTB) prvi v Sloveniji pripravili študijski program, ki študentom poleg znanja s področja turizma daje tudi znanje s področja zdravstva, človekovega telesa, dobrega počutja in podobno. Kot pravi v. d. dekana šole mag. Tadeja Krašna, so zanj dobili akreditacijo in v letošnjem študijskem letu vpisali prvo generacijo študentov.
Tujci veliko vlagajo v zdravje
Eni redkih, ki pri nas ponujajo celostne storitve zdravstvenega turizma, so Terme Olimia, pravi Dunja Koren iz tamkajšnjega centra zdravja. »Ljudje nas najpogosteje poiščejo na sejmih. Ko se pogovorimo o njihovi težavi in zdravljenju, stopimo v stik z izvajalcem, ki bo opravil poseg, potem pa se dogovorimo še za preostale stvari. Pomemben je individualni pristop. Gostje so zelo veseli, če jim ob rehabilitaciji ponudimo še različna doživetja, oglede in podobno.« Z vsakim tovrstnim obiskovalcem se o poteku njegovega obiska začnejo dogovarjati že dva do tri mesece prej.
Podobno imajo razvoj zdravstvenega turizma v strategiji zapisan tudi v Termah Snovik, pravi prokurist Ivan Hribar. »Trenutno pa z novimi produkti, kamor spada knajpanje po petih stebrih, želimo spodbujati k večji skrbi za kakovost lastnega zdravja.« Pri tem se osredotočajo predvsem na tuje goste iz Nemčije, Švice, Italije. Tujci na splošno veliko bolj kot Slovenci zdravje jemljejo kot vrednoto, v katero je vredno vlagati tako čas kot denar, opaža Korenova. Medtem ko pri nas redki najamejo posojilo za oddih, na katerem bi se sprostili in poskrbeli za svoje zdravje, je to v Skandinaviji in državah Beneluksa po njenem mnenju običajno. »Zdravje zelo cenijo, pridejo se okrepit, da bodo čim dlje ostali zdravi. Ko bomo to miselnost prevzeli tudi pri nas, se bo zdravstveni turizem hitreje razvijal.«
K nam le po posamezno storitev
Dokler se ponudniki zdravstvenih in turističnih storitev ne povežejo tesneje in ne pripravijo celostnih paketov, ki bodo vključevali tako nastanitev kot zdravstvene storitve in še doživetja ter kulinarične užitke, se bodo tujci pri nas še naprej odločali predvsem za posamezne zdravstvene storitve. K zobozdravniku Urošu Mezgu, dr. dent. med., v bližino Radovljice zaradi bližine prihajajo predvsem Avstrijci. »Za tujce smo zanimivi, če imamo nizke cene in za to ponujamo primerljivo kakovost, kot bi jo dobili v domačem okolju,« opaža. Kljub vsemu pa je prepričan, da ima zdravstveni turizem pri nas prihodnost. »Ljudje imamo vse bolj stresne službe in ko se vrnemo z dela, iščemo tako umiritev kot dejavni način preživljanja prostega časa z intenzivnim kolesarjenjem, pohodništvom, tekom in podobno.« Vse to bi moralo po njegovem mnenju predvsem pri ljudeh, ki niso več rosno mladi, potekati pod nadzorom strokovnjakov.
