Tudi po včeraj zaključenem drugem pozivu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS za brezplačno izposojo računalnikov ostaja velika večina od 10.000 razvpitih računalnikov nerazdeljena.
Čeprav razdeljevanje poteka že več kot štiri mesece, saj so na skladu prvi poziv objavili že sredi aprila, drugega, na katerega so se lahko prijavili prejemniki otroškega dodatka v prvem in drugem dohodkovnem razredu, ki imajo najmanj enega osnovnošolskega otroka, pa v začetku julija, je doslej računalnik dobilo oziroma ga bo v kratkem dobilo komaj 1210 upravičencev.
Kandidate bodo iskali do šestega dohodkovnega razreda
V skladu z zakonsko opredeljenim delovanjem mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme v letih 2024 in 2025 velja, da javni sklad izvaja javne pozive po sistemu, da na vsakokratnem novem javnem pozivu nabor upravičencev razširi na prejemnike, uvrščene v višji dohodkovni razred za otroški dodatek, od drugega do vključno šestega dohodkovnega razreda.
Toda z vztrajanjem pri takšnem ključu delitve bi glede na dosedanji razmeroma skromen odziv, ki bi z zviševanjem dohodkovnih razredov upravičencev utegnil biti le še manjši, računalniki lahko še dolgo ostali v najetem skladišču. Da posebnega interesa zanje ni niti med socialno najšibkejšimi, po mnenju kritikov zgolj potrjuje, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo nakup opravilo brez pravega premisleka in analize. Da predhodno ni opredelilo potreb, ministrstvu med drugim očita tudi računsko sodišče. Njegova ocena, da 6,5-milijonski nakup 13.000 računalnikov ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti, je bila tudi povod za že drugo interpelacijo SDS zoper ministrico Emilijo Stojmenovo Duh, ki očitke sicer zavrača.
Ministrstvo smo zato vprašali, ali nameravajo predlagati spremembo dosedanjega načina razdeljevanja in zakonsko razširiti krog upravičencev.
Na vprašanje nam niso izrecno odgovorili, pač pa so napovedali, da bo v ponedeljek sklad objavil tretji javni poziv, na katerega se bodo lahko prijavili vsi upravičenci od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda, in ne le do tretjega, pri čemer bodo imeli pri dodelitvi še vedno prednost tisti v nižjih dohodkovnih razredih. Še pred nedavnim so na ministrstvu sicer zagovarjali postopnost, češ da bi preveliko število vlog naenkrat, ki jih doslej sicer ni bilo, skladu onemogočilo učinkovito izdajanje odločb.
Na skladu so nam medtem povedali, da po možnostih glede izposoje opreme povprašujejo predvsem različna društva, upokojenci, družine s srednješolci in osebe z oviranostmi ter njihovi svojci, ki pa zdaj niso med upravičenci. Prav tako ne osnovne šole, saj so del, slabih 3000, računalnikov doslej dobile le vzgojno-izobraževalne ustanove, katerih ustanoviteljica je država, in ne občine.
SD: izzivi veliki, problem pa že delitev računalnikov
Toda na drugi strani dejstvo, da se saga z računalniki vleče že več kot eno leto, odkar jih je ministrstvo naročilo, hkrati pa na področju digitalizacije ni napredka, kar potrjuje tudi zadnje poročilo evropske komisije o digitalnem desetletju, vzbuja vse več nezadovoljstva tudi pri dveh manjših koalicijskih partnericah, SD in Levici, kjer so že povedali, da njuna podpora pri interpelaciji ni vnaprej zagotovljena; tudi pri prvi je bila večina poslancev SD ob glasovanju odsotna, poslanci Levice pa so se vzdržali.
V SD pravijo, da so izzivi na področju digitalizacije zelo veliki, zato težave, ki so se pojavile že pri razdeljevanju prenosnih računalnikov, mečejo slabo luč na delovanje ministrstva. »Po našem mnenju bi bilo treba pravila razdeljevanja tako prilagoditi, da bi računalniki čim prej prišli do ljudi, ki jih potrebujejo,« so jasni.
Predsednik SD Matjaž Han je že napovedal, da se bodo v stranki o tej temi pogovorili tudi s poslanci, in dodal, da je to »že druga interpelacija in seveda še več težav«. Kritični so tudi v Levici, kjer pomenljivo pravijo, da vsak minister nosi odgovornost za svoj resor in da mora biti prvi, ki zna presoditi, ali je na polovici mandata dosedanje delo opravil dobro in učinkovito. Pri razdelitvi računalnikov, ki je po besedah vodje poslanske skupine Mateja Tašnerja Vatovca »lekcija, kako se ne dela«, pričakujejo večjo »proaktivnost«.
Neuradno pa je slišati ocene, da bi bi bilo primerno, da bi se zaradi šlamastike ministrici predsednik vlade odrekel že pred glasovanjem o interpelaciji oziroma bi odstopila sama, a je doslej, vsaj javno, uživala njegovo podporo. V Gibanju Svoboda tako kot na ministrstvu vztrajajo, da bodo računalniki na pravičen in transparenten način podeljeni najprej socialno najšibkejšim, ki kakšnega drugačnega dostopa do računalnika sicer morda niti nimajo.
Za uspeh interpelacije bi bilo potrebnih 46 poslanskih glasov.
