Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) so sporočili, da so izpeljali vse nujne ukrepe, da bi preprečili širjenje bolezni, rejce perutnine in ptic v ujetništvu pa pozivajo k previdnosti in doslednemu spoštovanju zaščitnih ukrepov.
Lani je bilo najhuje na Ptujskem jezeru
Na širšem območju Ptuja (Ptuj, Markovci, Hajdina in Videm pri Ptuju) so od začetka letošnjega februarja okužbo s ptičjo gripo podtipa H5N1 potrdili tudi pri 28 labodih grbcih ter po eni divji gosi, rečnem galebu in veliki beli čaplji. Nazadnje 14. oktobra pri dveh poginjenih labodih grbcih, ki so ju našli na Ptujskem jezeru. Zaradi tega je Državno središče za nadzor bolezni že pred včerajšnjo potrditvijo bolezni pri domači perutnini na območjih občin Ptuj, Markovci, Videm pri Ptuju in Hajdina določilo ukrepe za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino. Posledično morajo rejci perutnine živali v ujetništvu zavarovati pred stikom s prostoživečimi pticami. To pomeni, da morajo biti zaprte v objektih ali nastanjene v prostoru, pokritem s streho in obdanem z mrežo.
Spomladi so okužbo z virusom ptičje gripe H5N1 potrdili tudi pri labodu grbcu na območju gramoznice Lakoš v občini Lendava in včeraj pri treh labodih v brežiški občini. S spletne strani uprave izhaja, da so bile lani razmere, kar zadeva ptičjo gripo, še veliko hujše. Po vsej državi, od Obale prek Ljubljane, Cerknice, Medvod, Cerkelj na Gorenjskem do Krškega, širšega območja Ptuja in Lendave, so jo potrdili pri skoraj petsto divjih pticah. Zbolelo jih je enajst različnih vrst. Prevladovali so rečni galebi, navadne čigre in labodi grbci. Glavnino okuženih ptic so odkrili v prvi polovici leta, do začetka junija. Lansko število pozitivnih primerov v spomladansko-poletnem času je bilo predvsem posledica visoko patogene aviarne influence, ki je povzročila množične pogine v koloniji gnezdečih galebov in čiger na Ptujskem jezeru.
Lani so ptičjo gripo potrdili še pri štorklji v ljubljanskem živalskem vrtu in prvič tudi pri domačih vrabcih, in to v bližini kmetije v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so morali zaradi okužbe pokončati okoli tisoč kokoši.
Nepredvidljiva bolezen
Za aviarno influenco so značilni visoka obolevnost in smrtnost, tudi do stoodstotna. Podtip virusa H5N1, ki se je včeraj znesel tudi nad domačo perutnino na območju Ptuja, so prvič potrdili leta 1996 na Kitajskem, in sicer pri gojeni gosi. Potem se je začel postopno širiti po vsem svetu. Ponekod, kjer ljudje živijo v tesnem stiku s perutnino, so se okužili tudi oni, zato je ves čas v zraku bojazen, da bi virus mutiral tako, da bi se lahko prenašal med ljudmi in bi povzročil novo pandemijo. Včasih so se okužbe širile predvsem pozimi, zdaj to ni več pravilo. V Sloveniji so ptičjo gripo pri divjih pticah lani potrdili v vseh mesecih razen aprila, avgusta, oktobra in decembra. Letos so bili na udaru februar, marec, april in zdaj še oktober.
»Aviarna influenca je zelo nepredvidljiva. Bolezen se lahko pojavi domala kadar koli, ne več zgolj v hladnejših mesecih. To pomeni, da je treba biti ves čas pozoren. Predvsem rejci perutnine morajo upoštevati biovarnostne ukrepe. Poginjenih ali bolnih ptic
se ne smemo dotikati, če do stika pride, pa si je treba roke dobro oprati in razkužiti,« je maja letos, ko so po svetu okužbo z virusom podtipa H5N1 potrdili tudi pri morskih sesalcih, kožuharjih, lisicah, mačkah in
v ZDA celo pri govedu, za Dnevnik dejala dr. Brigita Slavec, vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco.
