V Sloveniji je trenutno lahko psihoterapevt vsak, saj registra oziroma seznama psihoterapevtov nimamo, prav tako nimamo nikakršnega nadzora nad tem, kako so se za izvajanje psihoterapije posamezniki izobrazili. To pomeni, da je uporabnik prepuščen lastni presoji, kje bo poiskal pomoč in komu bo zaupal svoje duševno zdravje.
Prav zaradi te nereguliranosti so se prve želje po zakonu o psihoterapevtski dejavnosti začele pojavljati že pred dvajsetimi leti, vendar je bilo nasprotujočih si mnenj med psihoterapevti znotraj zdravstva in tistimi zunaj zdravstva preveč. Kljub temu je ministrstvu za zdravje predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti lani poleti, po mesecih pogajanj z obema stranema, uspelo poslati v javno razpravo. Nanj so prejeli več sto pripomb, zadnjo različico predloga zakona pa je vlada sprejela včeraj. Psihoterapevtska dejavnost bo tako postala del zdravstva in se bo financirala iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, nadzirala pa jo bo novoustanovljena zbornica za psihoterapevtsko dejavnost.
Kdo bo lahko psihoterapevt
Predlog zakona predvideva, da bo vsak, ki bo želel postati psihoterapevt, to lahko postal na dva načina. Prva možnost bo, da konča akreditirani specializirani študijski program psihoterapije na osmi stopnji, torej na drugi bolonjski oziroma magistrski stopnji. Nato mora opraviti še strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, na podlagi katerega bo lahko vpisan v register psihoterapevtov. Šele ko vse to opravi, prejme licenco za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti.
Druga možnost je tako imenovano strokovno usposabljanje. Psihoterapevt bo namreč lahko postal vsak po zaključeni kateri koli osmi ravni izobrazbe. Vendar bo moral nato opraviti še vsaj štiriletno usposabljanje. Slednje vključuje 650 ur izvajanja psihoterapevtske obravnave pod nadzorom, 200 ur srečanj z nadzornikom in 300 ur usposabljanja na področju duševnega zdravja ter drugih sorodnih področij. V tem času kandidat ne sme delovati samostojno, temveč lahko psihoterapijo izvaja le v tako imenovanih učnih ambulantah. Povedano drugače, praktično usposabljanje bo videti podobno kot v primeru specializacije na posameznem strokovnem področju medicine. Tudi ti kandidati morajo pred vpisom v register opraviti še strokovni izpit na ministrstvu za zdravje. Licenco bo ministrstvo izdalo za obdobje sedem let, nato jo bo treba podaljšati.
Kako in kje bomo prišli do psihoterapevta
Medtem ko bodo klinični psihologi in psihiatri svoje delo opravljali, kot so ga doslej, pa se bodo v zdravstveni sistem zdaj vključili še psihoterapevti. Slednji ne bodo zdravili duševnih bolezni, pač pa bodo z različnimi psihoterapevtskimi pristopi, odobrenimi od ministrstva in zbornice, skrbeli za duševno zdravje. To pomeni, da bomo do psihoterapevtske pomoči po novem lahko prišli na tri različne načine.
Po eni strani bomo lahko do psihoterapije še naprej dostopali pri zasebnikih, vendar bomo lahko prek novovzpostavljenega registra preverili, ali psihoterapevt dejansko izpolnjuje vse zahtevane pogoje za opravljanje poklica. Po drugi strani pa bomo do pomoči lahko prišli tudi prek primarnega in sekundarnega zdravstvenega sistema. To pomeni, da nas bo na psihoterapijo lahko prek napotnice napotil osebni ali izbrani zdravnik, v bolnišnicah pa bodo psihoterapevti delovali kot del integrativnega tima, ki ga vodi zdravnik. Prav tako bomo do psihoterapevta lahko prišli tudi brez napotnice in brezplačno v enem od centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov oziroma odraslih v centrih za krepitev zdravja. Psihoterapevti pa bodo dolžni k psihiatru ali kliničnemu psihologu napotiti vse osebe, ki bi izkazovale resnejše duševne motnje ali bolezenska stanja.
Še vedno kup nesoglasij
Predstavniki organizacij pacientov in psihoterapevtov predlog zakona pozdravljajo. Po njihovih besedah prinaša veliko zahtev po visokih kvalifikacijah za psihoterapevte, v prvi vrsti pa ima pred očmi uporabnika, zato si želijo, da bi ga poslanci podprli.
Zakonu pa še vedno ostro nasprotujejo klinični psihologi in psihiatri, kritičen je tudi strokovni direktor pediatrične klinike. Med drugim so poudarili, da v zdravstveni sistem vstopajo svetovalci, ki niso iz zdravstvene stroke in niso kompetentni, da bi lahko triažirali in diagnosticirali duševne motnje.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel odgovarja, da ima vsak v zdravstvenem sistemu svojo vlogo, tudi psihoterapevti, ki bodo zdaj postali del tima. »Na primer v bolnišnični obravnavi bodo postali del tima celovite obravnave pacienta in zagotovo bodo imeli svojo vlogo, kot jo imajo klinični psihologi, psihiatri in zdravniki. Ne gre za to, da bi psihoterapevti delali nekaj, česar ne znajo, pač pa da opravljajo svojo nalogo, torej tisto, za kar so usposobljeni. Pomembno je, da zakon predpisuje, kaj morajo psihoterapevti narediti in kako se morajo usposobiti, da lahko opravljajo svoje delo,« je razložila.
