Več tednov je ostal neopažen načrt avstrijskega deželnega vodstva, da naj se Dachsteinsko pesem zasidra v ustavo kot uradno himno Štajerske. Domoljubni projekt sta koalicijski partnerici – svobodnjaška FPÖ in ljudska ÖVP – vnesli med prioritetne naloge novega vladnega programa.

Zanimanje avstrijske politične in medijske javnosti v zvezi s to napovedjo je vzbudilo šele pisanje Dnevnika in v našem prispevku zabeleženo stališče ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki je poudarilo pomen načela ozemeljske celovitosti in suverenosti ter pozivalo deželno vlado v Gradcu k preudarnosti, ko gre za korake, povezane z najvišjo deželno simboliko, kakršna je tudi zadevna deželna himna.

Pričakuje takojšnji odklop krške nuklearke

Glavar Mario Kunasek, lokalni prvak skrajno desne FPÖ, je slovensko kritiko deželne vlade označil kot »vihar v skodelici« in dodal, da je zavezan himni, ki je poleg deželne belo-zelene zastave in štajerskega panterja njen pomembni simbol. »Kdor v tem odnosu vidi napad na suverenost in pravno državo, bi se moral vprašati, kakšno je stanje s pravnim priznanjem manjšin na njihovem ozemlju,« je zapisal na družbenem omrežju facebook. »V nasprotju s slovensko etnično skupino v Avstriji so Staroavstrijci, katerih materni jezik je nemščina, v Sloveniji še vedno izpostavljeni različnim diskriminacijam in niso priznani kot avtohtona etnična skupnost,« je zapisal. Od Slovenije pričakuje tudi ukrepanje na elektroenergetskem področju in predlaga takojšnji odklop jedrskega reaktorja v Krškem.

Ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, se na očitke in pričakovanja štajerskega glavarja še ni odzvalo.

Ta čudovita dežela je dežela Štajerska

Domoljubno besedilo himne časti pokrajino, ki seže na jugu vse do razgibanih bregov ob reki Savi in do vinogradov v dolini ob Dravi. »Ta čudovita dežela je dežela Štajerska, moja ljuba, draga domovina,« je verz, ki sklene vsako kitico Dachsteinske pesmi (Dachsteinlied). Leta 1844 jo je spisal graški trgovec s knjigami Jakob Dirnböck (1809–1861) ob 25. obletnici začetka delovanja Kmetijske družbe. Izvira torej iz dobe avstro-ogrske monarhije, ki se je raztezala tudi na območje današnje Slovenije. Zato v nemščini opeva tudi območje nekdanje Spodnje Štajerske, ki od oktobra 1919 ni več avstrijsko.

Štajerski deželni parlament je leta 1929 uradno razglasil Dachsteinsko pesem za štajersko deželno himno, torej v času ponovnega vzpona nemškega nacionalizma in z njim povezanih ozemeljskih teženj pred drugo svetovno vojno. Deželna vlada, ki jo prvič v zgodovini vodi skrajno desna svobodnjaška stranka, namerava pesem zdaj zasidrati v ustavo in ji s tem zagotoviti najvišjo državnopravno zaščito v skrbi za dvig domovinske zavesti in v prid ohranjanju štajerskih običajev.

Deželni načrt z nevarno simbolno politiko

Načrt ji utegne spodleteti, a ne zaradi opozoril iz kabineta zunanje ministrice. Za spremembo ustave potrebuje deželni zbor dvotretjinsko večino. Koalicija FPÖ-ÖVP je nima, opozicijske stranke nameri odločno nasprotujejo. Vpis himne v deželno ustavo je ostro kritizirala stranka Zeleni in pozvala vlado h »koncu nevarne simbolne politike«, je poročala avstrijska javna radiotelevizija ORF. »Ta načrt ogroža naše odnose s Slovenijo in deli našo družbo,« je sporočila deželna vodja Zelenih Sandra Krautwaschl. »Besedilo, ki se nanaša na območje, ki že sto let ne obstaja več, nima svojega mesta v ustavi,« je dodala. Pobudo deželne vlade so označili kot »nepotrebno provokacijo«.

Napovedi iz Gradca niso naklonjeni niti vsi člani ljudske stranke. Evropski poslanec ÖVP Reinhold Lopatka je štajerskega glavarja pozval, naj se spomni »temeljnih štajerskih vrlin« in ravna po reku »pogovor povezuje ljudi«, je poročala avstrijska agencija APA. »Če želite himno zasidrati v ustavo, se morate pogovoriti s slovenskimi kolegi,« je dejal Lopatka in opozoril, da ne bi smeli obremenjevati zelo zelo dobrih meddržavnih odnosov s Slovenijo, še posebno na gospodarskem področju. »Potrebujemo drug drugega, še posebno v težkih časih,« je poudaril nekdanji deželni prvak ÖVP.

Na dobre medsosedske odnose je opozorilo tudi slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. »Pričakujemo, da se bo vzpostavljeno razvejano sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje z novim vodstvom avstrijske dežele Štajerske,« je bilo prejšnji teden še optimistično zunanje ministrstvo.

Absurdno opevanje lepote Slovenije

Za štajersko deželno vlado verjetno ne bi smel biti problem naročiti pravno mnenje o tem, ali je ustavno zasidranje Dachsteinske pesmi v skladu z zakoni Republike Avstrije, je v torkovem sporočilu za javnost izpostavilo publicistično združenje IG Autorinnen Autoren, ki ga vodi Gerhard Ruiss. »V pesmih brez pravnega statusa se lahko poje o čemer koli, tudi in še posebno v pesmih o pretekli veličini,« piše. »Predvidevamo pa tudi, da mora pesem, ki naj bi bila zapisana v državni ustavi kot himna dežele, spoštovati državne meje. Absurdno je, če himna opeva lepote ozemlja sosednje države.«

Združenje je spomnilo, da si je dežela Štajerska prizadevala ustrezno spremeniti himno tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Načrt je nazadnje preprečila prav zdaj vladajoča FPÖ. »Zdaj so ta problem znova obudili. S potlačenjem ne bo izginil,« so opozorili.