V Zgornjesavski dolini so številni prebivalci ogorčeni nad odločitvijo kranjskega okrožnega sodišča, kjer so minuli teden nekdanjega jeseniškega ravnatelja za tri kazniva dejanja (spolni napad na deklico, mlajšo od petnajst let, in dve kaznivi dejanji neupravičenega slikovnega snemanja) obsodili na tri leta in deset mesecev zaporne kazni. Ker se jim zdi kazen premila in menijo, da je v posmeh vsem zlorabljenim žrtvam, združeni v Iniciativo staršev spolno zlorabljenih otrok pripravljajo protestni shod in peticijo, s katero želijo doseči zvišanje kazni za pedofile. K sodelovanju so povabili tudi žrtve dejanj sprevržencev v širšem gorenjskem okolju in njihove podpornike, svoj angažma pa so napovedale tudi nekatere državne institucije, ki se zavzemajo za zaščito otrok.
»Glede na splošno sliko kaznovanja slovenskih sodišč to ni neka posebej nizka kazen oziroma kazen, ki bi izrazito odstopala navzdol od ustaljenih kaznovalnih praks pri nas,« o sodbi jeseniškemu ravnatelju meni dr. Mojca M. Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Ob analizi kaznovalne politike pri spolni kriminaliteti, ki jo je s sodelavcema lani objavila v elaboratu in ki je pokazala, da se sankcije in kazni v primerih spolnih kaznivih dejanj gibljejo pod spodnjim robom kaznovalnega okvira, ki ga je zastavil zakonodajalec, in na njem, sogovornica tudi osebno meni, da bi lahko bile kazni na splošno morda višje.
»Kazen ni namenjena žrtvam, ampak moramo žrtvam s sistemskega vidika pomagati na drugačen način: ne s strogim kaznovanjem storilcev, temveč tako, da jih skozi postopek vodimo na pravi način, jim nudimo psihosocialno pomoč in možnost, da svojo travmo predelajo in zaživijo kolikor se da polno življenje, brez razmišljanja o tem, kaj se dogaja s storilcem,« je poudarila Mojca M. Plesničar. Kot je dodala, vseeno razume stisko dekličinih bližnjih in drugih podpornikov, ki se pripravljajo na shod, glede fame, ki velja v javnosti, da se obsojeni pogosto že po polovici prestane kazni znajdejo na prostosti, pa je dejala, da ta ne drži, saj so pogojni odpusti iz zapora, preden prestanejo 80 odstotkov kazni, v naši državi zelo redki.
Šport mora biti čist
Na sodbo so se odzvali tudi v Smučarski zvezi Slovenije (SZS), v okviru katere je obtoženec deloval kot trener in dolgoletni mednarodni tehnični delegat FIS za smučarske teke ter je še lani na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici opravljal funkcijo pomočnika vodje tekmovanj v teku na smučeh. Poudarili so, da imajo ničelno toleranco do vsakršnega nasilja in posegov v spolno nedotakljivost, ter dodali, da verjamejo v pravno državo in spoštujejo odločitve sodišč.
Ob našem opozorilu, da je obtoženi na spletni strani SZS še vedno omenjen kot slovenski predstavnik FIS v pododboru za pravila in nadzor teka na smučeh, so njegovo ime umaknili s spletne strani. »Da tega nismo storili prej, je bila neljuba napaka, ki smo jo nemudoma popravili,« je pojasnil zunanji sodelavec za odnose z javnostmi pri SZS Tomi Trbovc in zatrdil, da sodelovanja z obtoženim v prihodnje oziroma po njegovi prestani kazni ne bodo obnovili.
Da ostro obsojajo kakršno koli nasilje in zlorabe, so jasni tudi v Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS). »Tako kot v športu velja ničelna toleranca pri dopingu, je tudi kakršno koli nasilje nedopustno in nesprejemljivo. Šport mora biti čist.« Kot so poudarili, se v okviru organizacije zavedajo, da sta primerna zaščita mladoletnih športnikov in odziv na morebitne očitke zoper spolno nedotakljivost ključnega pomena.
Ob našem namigu, da je obtoženi omenjen v zapisu pod fotografijo olimpijske bakle na trenutno eni najaktualnejših slovenskih razstav Srebrne igre 1984, posvečeni 40. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu, so na OKS pojasnili, da sta razstavo pripravila Muzej novejše zgodovine in Muzej športa v sodelovanju z OKS ter da kolikor jim je znano, obtoženi pri razstavi ni sodeloval niti ni bil vabljen na njeno otvoritev.
