»Pri razvoju obrambne industrije bi morali v Sloveniji razmišljati kot pri samooskrbi s hrano. Med drugim bi morali izdelovati strelivo, pištole, puške in še marsikaj drugega. Če bi jih imeli, bi v teh časih lahko hitro prodali 100.000 in več neprebojnih jopičev. Podobno kot v slovenski avtomobilski industriji tudi podjetja, ki delujejo v obrambni industriji, proizvajajo izdelke, ki se dograjujejo v končne proizvode, medtem ko slednjih z izjemo Arexa ne izdelujejo,« je povedal Ivan Kralj, predsednik Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS) pri GZS. Kralj je bil ustanovitelj in lastnik podjetja Arex iz Šentjerneja, ki se ukvarja s proizvodnjo končnih izdelkov za obrambno industrijo. Leta 2017 ga je prodal češkemu finančnemu skladu RSBC in do januarja letos, ko se je upokojil, ostal direktor.
V Arexu med drugim izdelujejo pištole, strelivo za usposabljanje in tekstilne izdelke za specialne namene. Na naša novinarska vprašanja, denimo, kateri so ključni kupci in ali se je zaradi vojne v Ukrajini povečalo povpraševanje po njihovih izdelkih, niso odgovorili. Tako kot na skoraj vse panoge je covid-19 vplival tudi na orožarsko. Po zadnjih javno dostopnih podatkih so se prihodki Arexa leta 2020 znižali za približno petino, na 13 milijonov evrov, čisti dobiček pa za skoraj 80 odstotkov, na 260.000 evrov.
Večina prihodkov
s civilnimi programi
V slovenski obrambni industriji deluje okoli sto podjetij, od katerih jih je približno 45 vključenih v GOIS, je povedal njegov direktor Ante Milivoj. Skupaj ustvarijo okoli 700 milijonov evrov prihodkov, večino s civilnimi programi. Razpisi ministrstva za obrambo (Mors) predstavljajo 10 odstotkov celotnih prihodkov GOIS, katerega ključna dejavnost je pomoč pri iskanju kupcev v tujini in internacionalizaciji poslovanja, je povedal Milivoj. Priložnost za slovenska podjetja, ki delujejo v obrambni industriji, vidi v pridobivanju razpoložljivih evropskih sredstev iz Bruslja. »Slovenija in GOIS si prizadevata dobiti svoj del pogače pri sredstvih iz evropskega proračuna. Da bi se izognili stagniranju, sta nujna rast in povezovanje, ne samo na ravni Slovenije, temveč tudi pri različnih projektih z drugimi podjetji iz Evrope.« Milivoj je prepričan, da bi morala država prepoznati pomembnost obrambne industrije. »Ne le zaradi nadpovprečne dodane vrednosti, temveč tudi zato, ker živimo v časih, ko bi država morala imeti razvito obrambno industrijo.«
Po pojasnilih Morsa so lani in predlani s slovenskimi podjetji na področju vojaške opreme in oborožitve sklenili večletne pogodbe za nakup blaga v vrednosti dobrih 100 milijonov evrov. Ob tem so poudarili, da so bile pogodbe v večini primerov sklenjene z zastopniki tujih proizvajalcev in da ni šlo za izdelke, ki bi bili proizvedeni v Sloveniji. V tem obdobju je Mors s podjetjem Panna Plus sklenil pogodbe v višini 13,7 milijona evrov za dobavo letalskih raket, razpršilnih min in minometnih min. Pri podjetju Nautic Service trgovina je naročil blago za zagotavljanje operativnosti ladij in vanje vgrajenih sistemov v vrednosti šestih milijonov evrov. Z Arexom je sklenil pogodbe v višini 8,37 milijona evrov za nakup pehotne oborožitve in osebne opreme za nošenje.
Hitro razvijajoča se panoga
S podjetji iz tujine je Mors v zadnjih dveh letih sklenil večletne pogodbe, ki zajemajo 135,7 milijona evrov. Od tega zneska je bila največja pogodba, in sicer v vrednosti 58,7 milijona evrov brez DDV, sklenjena z italijansko vlado za nakup transportnega letala C-27J. Z ameriško vlado je bila sklenjena pogodba v vrednosti 38,9 milijona dolarjev, za nakup vozila 4×4 z oborožitveno postajo. S švicarskim podjetjem Pilatus Aircraft je bila podpisana 9,4-milijonska pogodba za zagotavljanje operativnosti in nakup nadomestnih delov za letala pilatus. Pri španskem podjetju Nammo Palencia je Mors kupil naboje za avtomatske bombomete v vrednosti 5,03 milijona evrov, pri francoskem Airbus Helicopters pa nadomestne dele za vzdrževanje helikopterjev AS-532AL cougar v vrednosti petih milijonov evrov.
Na vprašanje, ali so se zaradi vojne v Ukrajini v zadnjem času povečali izdatki za nakup vojaških oziroma obrambnih izdelkov, so na Morsu odgovorili, da so sredstva zagotovljena v okviru proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023, ki so bili sprejeti novembra lani. Po sprejetju se sredstva niso spreminjala, so dodali.
Kot so pojasnili na Morsu, država ni vpeta v strukturo slovenskih podjetij s področja obrambne industrije. »Ker je slovenska obrambna industrija pretežno izvozno usmerjena, se v prvi vrsti prilagaja globalnim trendom in deluje predvsem na nišnih področjih, kjer je dodana vrednost največja. Na visokotehnoloških področjih je zelo inovativna in iz leta v leto bolj prepoznana,« so povedali in dodali, da je z vidika samozadostnosti države pri zagotavljanju orožja, streliva in drugih obrambnih proizvodov možnosti za nadaljnji razvoj še veliko.
Na Morsu pravijo, da bi se lahko država aktivneje vključevala v (so)financiranje razvojnih projektov in podjetjem pomagala pri promociji produktov na svetovnih trgih. Statistika zadnjih let kaže, da je obrambna industrija vsekakor gospodarska panoga, ki se zelo hitro razvija, dosega mednarodne uspehe, njen letni promet se povečuje iz leta v leto in ima nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega, so dodali na Morsu.
