»Smo tik pred začetkom jubilejnega svetega leta. Škofje smo, da bi se Cerkev na Slovenskem lahko bolje vključila med 'romarje upanja', na redni seji prisluhnili pomembnim točkam o poteku svetega leta. Seznanili smo se s seznamom svetoletnih cerkva v Sloveniji, v katerih bo mogoče prejeti odpustek ob svetem letu, ter drugimi pobudami, tudi pripravo drugega foruma za mir in dialog,« je novomeški škof Andrej Saje povzel razpravo ob koncu 149. redne plenarne seje Slovenske škofovske konference (SŠK), ki so se je udeležile tudi delegacije iz sosednjih držav. Škofje so prisluhnili tudi poročilom delovnih teles. Teh je okoli 20, v njih pa deluje 200 duhovnikov in laikov.
Krepitev vloge žensk
»Delati bomo morali za okrepitev vloge in mesta žensk v Cerkvi. Cerkev sestavljajo ženske, ki so navzoče, manjka pa nam ženski vidik v procesih odločanja. Postati mora samo po sebi umevno, da so ženske sestavni del pastoralnih in ekonomskih svetov in da so vključene tudi v formacijo in odločujoče strukture,« je celjski škof Maksimilijan Matjaž povzel ugotovitve oktobrske sinode na Svetem sedežu. Saje je pristavil, da bodo poskušali na splošno vključevati več laikov na odgovorna mesta v župnijah, tudi kot odgovor na pomanjkanje duhovnikov. Že zdaj je denimo v tričlanskem cerkvenem sodišču lahko eden izmed članov laik.
»Prefekt ubogih«
Plenarne seje se je udeležil tudi kardinal Michael Czerny, prefekt dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Kot ključne izzive za ohranitev človeškega dostojanstva je izpostavil vojno, diskriminacijo, neenakost in izključevanje, pri tem pa opozoril, da morajo biti odgovori na te izzive lokalno prilagojeni. Pri nas so po njegovi oceni najbolj pereča vprašanja položaj romske skupnosti, migracije, družbena odtujenost ter povojni poboji.
Czerny je sicer znan tudi kot »prefekt ubogih«, njegov škofovski križ pa je narejen iz lesa barke, na kateri so afriški migranti pred Lampeduso doživeli brodolom. Vprašali smo ga, ali so se na seji pogovarjali tudi o sporu glede centra za brezdomce pri ljubljanskem Kongresnem trgu. Uršulinke namreč lani niso podaljšale brezplačne pogodbe za oddajo prostorov Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ti pa se kljub izteku pogodbe niso izselili. Spor je bil nekaj časa celo na sodišču, saj so redovnice zoper laično katoliško organizacijo sprožile postopek deložacije.
»O tem nisem seznanjen in o tem se nismo pogovarjali. Rešitev tega problema je lahko samo dialog. Že sveti Pavel je bil kritičen, ko so se kristjani s svojimi problemi obrnili na rimska sodišča. Spraševal jih je, zakaj ne rešijo svojih sporov kot kristjani, ne pa preko poganskih sodišč,« je dejal kardinal. Kot smo poročali, so redovnice umaknile tožbo po posredovanju ljubljanske nadškofije, ki se je zavezala, da bo poiskala in financirala nadomestno lokacijo.
Kardinalova naslednja postaja bo Španija. »Po Ljubljani grem v Valencio, da tam opozorim, da ne moremo več zlorabljati zemlje, izzivati podnebja in upati, da bomo lahko še naprej živeli kot ljudje.«
