Gradbeni inšpektorat je za stanovanjsko skupnost v Solkanu izdal odločbo o takojšnjem prenehanju uporabe objekta. Kljub prepovedi v stavbi še vedno prebiva šest oseb, sicer uporabnikov javnega zavoda Dom na Krasu. Gre za invalide, ki bivajo v stanovanju, zavod pa tam izvaja program. Inšpektor je ugotovil, da je stavba nepravilno kvalificirana, in je zato odredil, da se po vročitvi nemudoma preneha uporaba stanovanja, vse dokler se ne spremeni njena namembnost.
Direktor Doma na Krasu Goran Blaško je odločbo javno interpretiral na način, da bi morali za njeno spoštovanje uporabnike začasno izseliti. Nekateri mediji pa so medtem denimo poročali, da je inšpektorat izvedel deložacijo, in celo, da je inšpektor uporabnike že izselil. Na inšpektoratu so se odzvali s pojasnilom, da navedbe o izselitvi ali deložaciji ne držijo, saj inšpektor za to nima pooblastil. Ta ni odredil izselitve, ampak samo to, da se prostor preneha uporabljati. »Prepoved uporabe stavbe, v kateri ljudje živijo, velja od trenutka, ko je odločba vročena. Kaj pa je to drugega kot deložacija?« je odgovor inšpektorata zavrnil Blaško. Stanovalci kljub prepovedi uporabe še vedno bivajo v objektu. Po zagotovilih direktorja niti nimajo druge izbire, saj nimajo kam v času, ko naj bi urejali spremembo namembnosti. Gre za dolgotrajen postopek, pri katerem bi verjetno potrebovali tudi soglasje sosedov. Medtem čakajo še odločbe za tri stanovanjske skupnosti na Goriškem, a pričakujejo, da bo ugotovitev enaka.
Neskladna uporaba
Na inšpektoratu so dodali, da so ugotovili »kršitev, ki jo gradbeni zakon opredeljuje kot neskladno uporabo objekta«. Inšpektor je ugotovil, da se v zavodu izvaja celodnevna oblika institucionalnega varstva za nedoločen čas, zato se je po njegovi oceni namembnost objekta spremenila, ko so se maja v objekt preselili prvi uporabniki.
Inšpektorat spada pod ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). »Stanovalci Doma na Krasu lahko mirno živijo naprej v svojem novem domu,« so sporočili z ministrstva in pomirili, da gradbena inšpekcija ne more odločati o deložaciji. Opozorili so še, da je zoper odločbo dovoljena pritožba. »Če bo ministrstvo pritožbo prejelo, bo nemudoma odločalo o pravilnosti in zakonitosti odločbe,« so sporočili in stanovalcem zagotovili, da prvostopenjski in drugostopenjski ukrepi na njih ne bodo imeli učinka.
Varuh človekovih pravic je po naših informacijah na inšpektorat poslal poizvedbo, v kateri je med drugim izpostavil, da ima odločba 15-dnevni rok za pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe. Pri tem je vprašal, ali pritožba, ki ne vpliva na izvršitev, po njihovi oceni predstavlja zadostno pravno varstvo za tamkajšnje stanovalce.
Zakonske spremembe
»Zagovarjamo, da se v zakonodajo doda nova storitev, imenovana 'podpora v skupnosti',« je kot možno rešitev izpostavila Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo. Inšpektorja ni zmotilo, da varovanci tam bivajo, ampak kako je bivanje organizirano. Skupnost je del širšega državnega strateškega cilja deinstitucionalizacije, ki stremi k temu, da se uporabnike iz velikih institucij seli v manjše stanovanjske skupnosti. Te po sami definiciji niso institucionalne, čeprav se tam paradoksalno izvaja dejavnost, ki je pri nas lahko opredeljena samo kot »institucionalno varstvo«.
»Pomoč na domu in osebna asistenca sta primer podpore v skupnosti, ki storitev ne pogojujeta z zagotavljanjem nastanitve. Na področju, na katerem delujejo zavodi, kot je Dom na Krasu, ki skrbijo za ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, pa trenutno ni zakonodajnih podlag za zagotavljanje podpore, ki ne bi bila pogojena z zagotavljanjem stanovanj, ali pa so take podlage še vedno klasificirane kot vrsta institucionalnega varstva,« je pojasnila strokovnjakinja.
V tem primeru bi to pomenilo, da bi zavod oddal stanovanje in potem zagotavljal ločeno podporo, tako kot recimo starejši osebi, ki je v neprofitnem stanovanju in prejema oskrbo na domu. Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, je včeraj glede tega izjavil: »Iščemo najboljšo možnost, kako zakonsko urediti področje podpore v skupnosti. Morda v okviru zakona o socialnem varstvu, morda pa smo prišlo do točke, ko bi potrebovali poseben zakon o deinstitucionalizaciji, da razbijemo dvome glede tega v Sloveniji.« Vlada je na sredini seji obravnavala predlog sprememb zakona o socialnem varstvu, a omenjenega predloga nismo zasledili.
