Samskim ženskam in ženskam v istospolnih parih, ki si želijo otroka, po pomoč v prihodnje ne bo več treba čez mejo, smo pisali.
Z odločitvijo ustavnih sodnikov se odpira tudi prostor za ženske, za katere so bile kljub diagnosticirani neplodnosti zaradi njihovega trenutnega samskega stanu vrata do zdravljenja zaprta. Prikrajšane so bile samske ženske, pa tudi ženske v istospolnih parih.
Danes vložen predlog zakona
Matej T. Vatovec iz Levice je povedal, da bodo danes vložili zakon, ki bo omogočal samskim ženskam in ženskam v istospolnih skupnostih omogočal oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Janja Sluga iz Gibanja Svoboda trdi, da s tem uresničujejo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok za vse. S tem priznavajo tudi vse raznolike vrste družin, ki obstajajo v družbi, pravi. Med drugim gre za vprašanje, tako Sluga, ali bomo ženskam brez moških dovolili vzgajati otroke: ''Moj odgovor je da,'' pravi.
Jani Prednik iz SD je pojasnil, da s tem končno uresničujejo odločbo ustavnih sodnikov, čeprav krivic za nazaj ne morejo popraviti. Gre za možnost, da ženske same odločajo o svojem telesu, še pravi.
Zgodovina zakona
Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001 v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.
Oktobra 2020 je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je to storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP, neustavna.
Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.
Po 14. členu ustave so namreč vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec s takšno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z OBMP, odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini. Otrokova korist je bila po mnenju zakonodajalca varovana le, če odrašča v t. i. tradicionalni družini. "Tako utemeljen cilj izpodbijane ureditve po presoji ustavnega sodišča ni ustavno dopusten niti glede žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih žensk," je zapisano v odločbi ustavnih sodnikov.
Sprejeli so jo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.
