Poslanec Miha Kordiš je včeraj v državni zbor vložil predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je pripravil v sodelovanju s Konfederacijo sindikatov 90 in Konfederacijo novih sindikatov Slovenije KNSS Neodvisnost. Poglavitna predlagana sprememba je, da bi se pri redni uskladitvi višine minimalne plače poleg inflacije upoštevala tudi gospodarska rast oziroma realna rast obsega BDP. Odstotek redne uskladitve se tako ne bi več določal najmanj v višini odstotka rasti cen, ampak najmanj v višini seštevka odstotka rasti cen in odstotka realne rasti obsega BDP.
Zmanjšanje kupne moči
Kaj to pomeni v številkah? Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi gospodarskih gibanj za letošnje leto napoveduje 2,3-odstotno inflacijo in 1,5-odstotno realno gospodarsko rast. Če bi se torej v letu 2025 bruto minimalna plača uskladila zgolj z inflacijo, kot je zdaj zakonski minimum, bi zrasla na 1282,7 evra, kar je 28,8 evra več kot letos (1253,9). Če pa bi se, kot predvideva predlog, redno uskladila z inflacijo (za 2,3 odstotka) in gospodarsko rastjo (za 1,5 odstotka) ter hkrati tudi izredno uskladila (za 3,2 odstotka), bi zrasla na 1341,67 evra oziroma za 87,7 evra. Izredna uskladitev je predlagana v višini razlike med letno inflacijo (4,2 odstotka) in povprečno letno inflacijo (7,4 odstotka), za kolikor se je zmanjšala kupna moč prejemnikov minimalne plače.
Predlog novele je nastal v razmerah zaostrenih odnosov med vodstvom stranke Levica in vodjo levega krila Kordišem. »Minister za delo Luka Mesec je že enkrat minimalno plačo uskladil minimalno, po željah delodajalcev, in se ni oziral na dejanske potrebe, rastoče stroške in revščino delavskih gospodinjstev. V letu 2025 se spet obeta zgolj minimalna uskladitev, medtem ko realna kupna moč delavskih gospodinjstev pada,« je kritičen Kordiš, ki zato predlaga drugačno formulo.
Da znesek minimalne plače ne omogoča več dostojnega življenja, ocenjuje tudi Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90. Po njegovem je čas, da se ne samo popravi zakonski izračun minimalne plače, temveč da se začnejo pogajanja o tem, da bi se tudi v gospodarstvu osnovne plače dvignile na raven minimalne plače.
Na ministrstvu za delo pravijo, da bodo imeli v petek posvet o letošnjem dvigu minimalne plače s socialnimi partnerji, na katerem se bo minister Mesec v prvi vrsti zavzel za to, da mora zasebni sektor slediti zgledu javnega sektorja in da v Sloveniji, v kar najhitrejšem možnem času, noben delavec več ne bo imel osnovne ali izhodiščne plače pod minimalno. Hkrati je treba po besedah ministrstva pospeševati zlasti dvigovanje plač, ki niso minimalne, so pa pod povprečno. Takšnih je kar dve tretjini vseh v Sloveniji. Konkretnega predloga novele na ministrstvu niso komentirali, so pa spomnili, da je sprejem novega zakona o minimalni plači leta 2018, kar je zasluga Levice, ključno pripomogel k temu, da se je v zadnjih petih letih bruto minimalna plača dvignila za kar 46 odstotkov.
V ZZZS predlagajo dvig za 3,5 odstotka
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odgovarjajo, da vedno podpirajo prizadevanja, ki so v korist delavk in delavcev. Kar zadeva dvig minimalne plače, so že konec oktobra predlagali njeno povišanje za 3,5 odstotka na 1297,79 evra. Odstotek vključuje napovedano letno stopnjo inflacije (2,3 odstotka). Z namenom ohranitve trenutnega razmerja med zneskom minimalnih življenjskih stroškov in neto minimalno plačo, ki v letu 2024 znaša 31 odstotkov, pa je treba minimalno plačo v letu 2025 dodatno uskladiti še za 1,2 odstotne točke oziroma skupaj za 3,5 odstotka, so opozorili. Dodaten argument za takšno uskladitev je tudi pozitivna rast kazalnikov, ki kažejo na uspešno delovanje gospodarskih družb ter zato predstavljajo osnovo za uskladitev minimalne plače v višjem odstotku, kot znaša zakonski minimum.
V ZSSS še opozarjajo, da je prag tveganja revščine po zadnjem znanem podatku statističnega urada 903 evre. Neto znesek minimalne plače v letu 2024 znaša 902,07 evra, kar pomeni, da je sedanji znesek minimalne plače pod pragom tveganja revščine, njegovi prejemniki pa revni zaposleni. Zato ponovno opozarjajo tudi na problem neustreznega računanja minimalnih življenjskih stroškov oziroma na dejstvo, da minimalni življenjski stroški, ki izhajajo iz zadnjega preračuna, ne prestavljajo več podlage, ki bi zagotavljala primeren znesek minimalne plače. Ta bi namreč moral presegati znesek, ki predstavlja prag tveganja revščine.
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, pa pravi, da sta usklajevanje in določitev minimalne plače za socialne partnerje ena izmed ključnih vsebin, ki pa mora biti stvar tripartitnega dogovora.
