V naši državi je na področju varnosti pacientov že več desetletij prevladujoč “model” prikrivanje napak v zdravstvu, ki so v veliki večini posledica odsotnosti sistema varnosti in kulture strahu, saj imamo sistem kriminalizacije napak in krivdne odškodnine. Korak v pravo smer bi bilo oblikovanje neodvisne preiskovalne skupine za varnostne incidente in dosledno izvajanje ukrepov, ki bi ponovitev napak preprečili, opozarja poznavalec področja dr. Andrej Robida.
Kakovost in varnost pacientov sodita v slovenskem zdravstvenem sistemu že dolgo časa med najbolj zamolčane oziroma tabu teme, je prepričan Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije. O njiju se v širši javnosti govori v glavnem samo ob tožbah prizadetih pacientov ali njihovih svojcev v primeru smrti najbližjega in objavah v medijih. Tudi verodostojnih podatkov o tem, koliko varnostnih incidentov v zdravstvu se zgodi pri nas, nimamo. Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred 20 leti vzpostavili sistem spremljanja tako imenovanih opozorilnih nevarnih dogodkov, a o njih bolnišnice ne poročajo dosledno. Leta 2022 je ministrstvo prikazalo »le« 105 dogodkov, med katerimi pa je bilo zgolj nekaj resnih škodljivih dogodkov, ostalo pa so bile napake, ki niso dosegle pacienta.
Zdravnik dr. Andrej Robida, eden redkih strokovnjakov s področja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pri nas, tudi klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši, na podlagi evropskih študij iz različnih držav navaja oceno, da osem do 12 odstotkov pacientov doživi škodljiv dogodek v bolnišnici, polovico od teh zaradi napake. Če upoštevamo, da je pri nas približno 330.000 hospitaliziranih letno, to preračunano pomeni približno 15.000 škodljivih dogodkov zaradi napak. Smrt zaradi preprečljivega škodljivega dogodka v bolnišnici doživi eden od 300 do 400 pacientov, kar pomeni eden do dva na dan.
Nujno bi bilo treba vzpostaviti izčrpen in delujoč sistem varnosti pacientov in ga tudi nadzirati, kar je odgovornost vsakokratne vlade. Dr. Andrej Robida na to opozarja že vrsto let, a se v tem času ni nič premaknilo, saj namesto kulture varnosti vladata kultura strahu in nerazumevanje tega, da ljudje ne moremo biti stalno pazljivi.
Ni vsaka napaka posledica lahkomiselnosti
»Človeška napaka«, kot opozarja Robida, ni vzrok za škodo, temveč le simptom neurejenega delovnega sistema in sistema varnosti. »Pravične kulture nimamo. Ne znamo ločiti med napako, ki je nenamerna, in lahkomiselnim ravnanjem zdravstvenega osebja,« opozarja Robida. Varnostni incidenti so po njegovem predvsem posledica nerazumevanja sistemskih vplivov na delo zdravstvenega osebja, kot so delovno okolje, delovne naloge, tehnologija in organizacija dela. »Varnost pacientov je odvisna od vseh zdravstvenih delavcev, ne samo od zdravnikov, saj so v večini primerov vzroki napak v slabi organizaciji dela in delovnih procesov, za katero so odgovorni vodilni in vodstveni delavci v teh ustanovah,« meni tudi Gerbec.
Korak v pravo smer je nakazala nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2022–2031, ki je predvidela tudi sprejem zakona o kakovosti v zdravstvu in na podlagi tega ustanovitev javne agencije za kakovost in varnost v zdravstvu. Priprava zakona je v zaključni fazi, v javno obravnavo naj bi prišel prihodnji teden. Robida kot ključno zahtevo, ki naj bi jo prinesel zakon, poleg sistematičnega sporočanja varnostnih incidentov in ustanovitve agencije izpostavlja neodvisno multidisciplinarno preiskovalno skupino. »Če bo presojanje varnostnih incidentov, ki sedaj ni neodvisno, še naprej ostalo stvar zbornic, torej cehovskih skupin, potem za paciente ne bo nič bolje.«
Neodvisna skupina mora po njegovih besedah raziskati, kaj se je zgodilo, zakaj se je nekaj zgodilo in kaj storiti, da se to ne bo več ponovilo. Z drugimi besedami, preveriti bi bilo treba, kje so tveganja in kje je treba uvesti varovalke, da napaka, tudi če se slučajno ponovi, ne bo prizadela pacienta.
Preberite še:
- Bolnica umrla, ker zdravnica ni prepoznala septičnega šoka?
- #intervju Jernej Golc, glasnik večje varnosti pacientov: “Če nekdo naredi napako, bi se moral sistem na to odzvati”
- Zaradi zamenjave vzorcev tkiv želodec odstranili napačnemu
Nekrivdna odškodninska odgovornost?
»V angleškem zakonu celo piše, da se poročilo takšne skupine ne sme uporabiti za obtoževanje posameznika, za civilno ali kazensko tožbo. S tem prispevajo k odstranjevanju kulture strahu,« pojasnjuje sogovornik. »Morda bo le prišlo do razumevanja, da z obtoževanjem posameznika zaradi napake varnost pacientov samo poslabšujemo,« se nadeja.
Pri nas se zdravstveno osebje boji odškodninske odgovornosti, ko je v postopku treba dokazati krivdo za napako posamezniku. Po Robidovem mnenju bi bilo zato prav, da se uredi sistem nekrivdne odškodnine za pacienta, ki je doživel preprečljiv škodljivi dogodek. V sedanji ureditvi takšnemu pacientu ne preostane drugega kot odškodninska tožba, ki pomeni težak, dolgotrajen in drag, a ne nujno uspešen postopek dokazovanja, od katerega imajo največ koristi odvetniki in zavarovalnice. Da bodo pripravili pobudo za sprejem zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti za škodo, sicer napovedujejo tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije.
