Septembra so se predstavniki medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike na ministrstvu za notranje zadeve sestali na zadnji seji zunaj Ljubljane, ki je potekala v občini Škocjan. Na seji so ustanovili podskupino za varnostno problematiko in določili njenega predsednika. To je postal policist Peter Kotar. Člani skupine so takrat izpostavili, da bodo poskušali izvesti več terenskih sestankov, predvsem z obiski v romskih naseljih. Med predlogi sta bila denimo zamrznitev dolgov za Rome, ki začnejo delati, in sprotno obveščanje centrov za socialno delo o otrocih, ki manjkajo v šolah. Predstavniki ministrstva za pravosodje so tudi napovedali spremembo zakonov.
Naslednja in zadnja seja v zadnjih šestih mesecih je bila 10. decembra v Ljubljani. Na seji je predstavnik ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predstavil paket zakonodajnih sprememb na področju integracije. V paket so vključeni zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakon o financiranju občin, zakon o vrtcih in zakon o osnovni šoli.
Sestankov v drugih občinah ni
Naši sogovorniki iz več občin, kjer se srečujejo s težavami pri uresničevanju pravic romske skupnosti, opozarjajo, da skupina deluje preveč oddaljeno od terena in da resnejših sprememb ne opažajo. V občini Kočevje so pojasnili, da določene zadeve trajajo predolgo, še posebej izmenjava informacij med ministrstvi za preučitev možnosti sprejema nekaterih ukrepov. »Trenutno smo v fazi predstavitve zaposlitvenega programa za Rome Romano, čeprav zaznavamo v strukturi programa še kar nekaj praktičnih pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpravljati v nadaljevanju. Program so na predlog skupine pripravili na MDDSZ. Določen napredek bi si želeli tudi pri nadzoru nad nezakonito pridobljenim premoženjem,« so zapisali. Ob tem so dodali, da z naborom pripravljenih rešitev še zdaleč niso zadovoljni.
Podobno ocenjujejo v mestni občini Novo mesto, ki jo je delovna skupina zadnjič obiskala decembra 2022. »Srečanja delovne skupine sicer kažejo na zaznavo problematike s strani države, vendar slednja zaradi premajhne medresorske usklajenosti in nepoznavanja realnega stanja na terenu ne rešuje vse večjih težav, s katerimi se soočamo v jugovzhodni Sloveniji in Posavju,« so pojasnili. Prepričani so, da razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje in spremembo zakonodajnih okvirov. Del tega naj bi bilo tudi sprejetje paketa zakonov, ki so ga v državni zbor pred letom vložili župani enajstih občin.
Naselij niso obiskali
Na naše vprašanje, katera romska naselja so od septembra lani obiskali predstavniki delovne skupine, so z ministrstva za notranje zadeve odgovorili le s pojasnili, katere občine so minister in drugi predstavniki obiskali v sklopu sestankov z župani. Romskih naselij v tem času niso obiskali.
Naši sogovorniki so kritični tudi do delovanja podskupine za varnostno problematiko, ki naj ne bi bila dovolj aktivna in ni prinesla nobenih sprememb v občinah z romskim prebivalstvom. Na ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo nasprotno. »Podskupina aktivno deluje in je imela že dva sestanka – oktobra in decembra lani. Konec novembra pa je bilo izdano prvo poročilo o izvedenih aktivnostih podskupine, o čemer so poročali na 9. seji,« so zapisali. Naslednji sestanek delovne skupine je predviden v prvi polovici marca v Ljubljani.
