Predsednik vlade običajno poslancem odgovarja na prvi dan redne seje državnega zbora, tokrat pa je to storil ob začetku zadnjega dne zasedanja, torej danes.
O plačni reformi
Vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je sprva zanimalo, kako in kdaj bo vlada odpravila vse anomalije novega plačnega sistema v javnem sektorju. Spomnil je, da je cilj sprememb plač v javnem sektorju tudi privabljanje mladih in dodal, da s plačami skoraj nihče ni zadovoljen, razen vodstvenih delavcev. »Zato me zanima, kdaj se boste opravičili najbolj opeharjenim in kdo bo prevzel odgovornost za to šlamastiko,« je vprašal Cigler Kralj.
Premier Golob mu je odgovoril, da so na prvo mesto pri reformi postavili plačno skupino J, v kateri so bili najslabše plačani uslužbenci v javnem sektorju. »Žal je njihovo število naraslo v mandatu vlade, v kateri je bil ta poslanec minister. Od 188.000 zaposlenih v širši javni upravi jih je 32.000 imelo osnovno plačo nižjo od minimalne. To pomeni, da je država doplačevala do minimalne plače. Oni so prejeli izplačilo v višini minimalne plače, a se jim niso štela napredovanja ali drugi dodatki razen za posebne projekte,« je orisal premier. Zaradi vseh prejšnjih vlad je po njegovih besedah bilo kar 32.000 zaposlenih obsojenih na životarjenje. »To smo sedaj odpravili, saj s 1. januarjem niti eden zaposlen v javnem sektorju ne prejema več osnovne plače, ki je nižja od minimalne. To pomeni, da se mu vsi dodatki prištevajo k minimalni plači,« je povedal.
Sočasno je pozval vse, ki menijo, da se jim je osnovna bruto plača znižala, ali je pod minimalno, da se obrnejo na ministrstvo za javno upravo, kjer je ustanovljena posebna delovna skupina, ki se ukvarja s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo. »Delovno skupino imamo zato, da se jih čimprej odpravi, da je osnovni cilj čim prej dosežen, najkasneje pa z oktobrom, pri drugem povišanju«, je dodal.
Opozoril je, da so napovedane še štiri uskladitve plač do leta 2027 ter poudaril, da vsega ni bilo mogoče izplačati že to leto, saj je za reformo namenjenih kar 1.400.000 evrov sredstev. »S tem so se strinjali sindikati, ki jih je 46. Podpisali so tudi v sindikatu Fides in vsi so razumeli, da je dvig plač postopen.« Zatrdil je, da bodo z drugo uskladitvijo vsi prejemali več, kot pred izvedbo reforme, in dodal: »Plačna reforma se ne ukvarja s posameznikom, ampak s sistemom In sistem je zdaj tak, da nihče nima nižje plače od minimalne.«
Poudaril je še, da se plačna reforma ukvarja z osnovnimi bruto plačami, in ne neto plačami. Cigler Kralj je namreč ocenil, da premier ne razume, da z administrativnimi posegi v plačo, zaradi obremenitve plač dobi več država in ne posameznik.
Po več očitkih iz Svobode, da je bil Cigler Kralj ob svojem nastopu do Goloba nespoštljiv, je Cigler Kralj zahteval, da DZ opravi razpravo o tej temi, nato pa napovedal obstrukcijo nadaljevanja seje poslancev NSi in dodal »Ne bomo vas več motili, pa boste sami lahko velika srečna družina.«
Golob: »Prioriteta je, da okrepimo javni zdravstveni sistem«
Poslanska Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je premierja vprašala o kadrovski politiki in razmerah v zdravstvu. »Stroka opozarja na preobremenjenost, na slabe delovne pogoje in prenizko plačilo v podpornih delovnih mestih v zdravstvenem sistemu. Prav tako so velika težava dodatni odhodi zdravnikov, ki se jih še napoveduje, če bo sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti,« je dejala Irglova.
»Prva prioriteta vlade je, da okrepimo javni zdravstveni sistem,« ji je odgovoril Golob in se vprašal »Zakaj smo sploh v situaciji, da ga je treba krepiti? Zakaj smo v situaciji, da se ukvarjamo z dvojnim delom ki je pri nas unikum.« Meni, da je temu tako, ker imamo na področju zdravstva zaradi neaktivnosti v preteklih desetletjih »divji zahod«. Po njegovih besedah se je vlada odločila v ta »divji zahod« poseči, sedaj pa je marsikdo prizadet.
Naštel je, da so povišali število vpisnih med na medicinski fakultetah na obeh univerzah, kjer že delujeta, z Univerzo na Primorskem pa so dosegli dogovor, da se bo v okviru zdravstvene fakultete odprl nov program medicine. »Treba je razmišljati tako dolgoročno kot kratkoročno,« je poudaril. Na kratek rok naj bi stanje izboljšal tudi spremenjen zakon o tujcih, ki bo spremenil način pridobivanja delovnega dovoljenja. »Od leta 2014 je v Slovenijo v povprečju vsako leto prišlo 12 zdravnikov iz tujine, v letu 2024 pa kar 58. To je neposreden rezultat te vlade in koalicije, ker je spremenila zakonodajo na način, da tisti zdravnik, ki želi delati v Sloveniji in ga v Sloveniji potrebujemo, lahko sem tudi pride,« je dejal.
Kaj pa čakalne vrste
Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je Goloba vprašala o skrajševanju čakalnih vrst v zdravstvu. Po njenih besedah gre za navidezno skrajševanje vrst na papirju. Zanimalo jo je še, zakaj je Golob v enem izmed intervjujev dejal, da če eden od čakajočih bolnikov odpove termin, pride na vrsto tisti, ki je zadnji v vrsti in ne tisti, ki je za bolnikom, ki je odpovedal.
Golob je odgovoril, da se tako ne izgublja na času s prenaročanjem, in vsi ljudje obdržijo svoj termin, za katerega so si vzeli čas in na katerega je zdravstveni sistem tudi pripravljen. »Na ta način red ostane, ljudje pa so zadovoljni,« je dejal.
Golob: »Moderno je govoriti, da ne bomo dali več za varnost, a moramo«
Zadnje vprašanje je predsedniku vlade zastavil poslanec Gibanja Svoboda Dušan Stojanovič. Spraševal je o aktualnem dogajanju na področju varnosti, odpornosti in obrambnih zmogljivosti Slovenije in unije.
Golob je odgovorila, da smo v zadnjih desetletjih živeli v iluziji, da vojne v naši soseščini ne bo. Meni, da se je ta iluzija sedaj razblinila. »Moderno je govoriti, da ne bomo dali več za varnost, a moramo. Dolžni smo vsem bodočim rodovom, da poskrbimo za varnost države in prebivalcev,« je dejal predsednik vlade. Meni, da je Slovenija posebna prav v tem, da daje na prvo mesto delovanje najširše družbe v okviru sistema civilne zaščite. »Ne obramba, še manj pa varnost, nista samo rožje. Delati moramo na tem, da kolektivni duh, ki ga imamo, na tem področju še krepimo,« je še dodal.
