Dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu na Agenciji RS za okolje (Arso), je za Dnevnik dejala, da mraz za april ni tako poseben, saj smo ga v zadnjih letih pogosto doživeli. Tako drastičnih temperaturnih sprememb v tako kratkem časovnem intervalu pa ob prejšnjih pozebah ni bilo. Meteorolog Gregor Vertačnik je v Arsovem podkastu izpostavil, da je bila prva polovica aprila pri nas za okoli šest stopinj toplejša kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura v prvi polovici aprila tri stopinje, kar je bolj kot aprilu ustrezalo prvi polovici junija. Vreme je po njegovih besedah prehitevalo približno dva meseca. Sedmega aprila je bila po nižinah, konkretno v Osilnici, izmerjena najzgodnejša spomladanska tridesetica doslej (ta dan se je tam ogrelo na 30,2 stopinje), sredi aprila pa je potem sledila velikanska ohladitev.
Hladen zrak vztraja
»Ko je rastlina v intenzivnem razvoju, je pomembno predvsem to, koliko časa trajajo nizke temperature. V preteklosti je bilo aprila zelo hladno jutro ali dve, zdaj pa hladen zrak vztraja. Dodatne preglavice povzročata dež in sneg, zato se listi in cvetovi ne morejo posušiti. Pri rastlinah pa je podobno kot pri ljudeh – pade jim odpornost. Če je zima topla, spomladi hitreje odženejo in tako porabijo energijo. Če jih ujame mraz, hočejo preživeti, zato se branijo in porabljajo dodatno energijo. Po vremenskih/podnebnih izkaznicah preteklih let bo zagotovo sledil še kakšen dodaten stres kasneje v vegetacijskem obdobju. Žal bo marsikatera rastlina zaradi dogajanj v zadnjih tednih vanj vstopila v slabši kondiciji,« je ocenila Sušnikova in dodala, da je za oceno škode po letošnji pozebi še prezgodaj. Njene prave razsežnosti se bodo pokazale ob junijskem trebljenju, ko rastline odvržejo odvečne plodove. Takrat bo znano, kaj je posledica naravnega trebljenja in kaj mraza.
Po prvih ocenah kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so imeli zadnje dni največjo škodo zaradi pozebe predvsem sadjarji in vinogradniki. Nekateri sadjarji so nasade oroševali, vinogradniki pa so skušali škodo zaradi pozebe omiliti s sistemom kurjenja – dimljenja. Prizadeto je tudi jagodičevje (jagode, sibirske borovnice, aronija, maline …). Ponekod je zmrznilo tudi do 80 odstotkov plodičev jablan. Od poljščin so prizadeti krompir, oljna ogrščica, žita in stročnice. Trava in ozimna žita, ki jih je 17. aprila pomendral sneg, se marsikje niso več dvignili, zato bosta košnja in žetev težavni, pridelki pa manjši. Kmetijska svetovalna služba nadalje ugotavlja, da so med zelenjadnicami precej prizadeti šparglji. Pozebli so tudi poganjki hmelja. Zadnje nizke temperature so največ škode povzročile predvsem na Krasu ter v Spodnji Vipavski dolini in Goriških brdih. Vasja Juretič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, nam je dejal, da so prizadeti predvsem vinogradniki in sadjarji, nekaj škode pa je tudi na zelenjavi. Pozeba je posamezne vinograde uničila tudi stoodstotno.
Sledi nov popis škode?
Andreja Sušnik je poudarila, da so poškodbe odvisne od lege. Na občutljivost sadnih rastlin vplivajo tudi kondicija, prehrana in starost dreves ali trt. »Nekateri v svojih nasadih stanje primerjajo s pozebami v letih 2016 in 2017. Ponekod je dodatno škodo povzročil še sneg. Kaže, da so razmere spet precej dramatične in da bo leto 2024 še eno v vrsti tistih, ko smo popisovali škode,« je napovedala dr. Sušnik. Spomnimo, leta 2016 je aprilska pozeba v kmetijstvu povzročila 44,3 milijona evrov škode, leto kasneje 46,8 milijona, leta 2021 dobrih 40 milijonov evrov in lani 25,1 milijona evrov. Prizadeti so dobili državno pomoč, vendar šele poleti naslednje leto. Nič bolje ne bo v primeru lanske pozebe, neurij s točo in poplav, kajti vlada programa odprave posledic teh naravnih nesreč še ni sprejela. Še vedno ga usklajujejo na kmetijskem ministrstvu.
Skupna ocenjena škoda za vse tri omenjene naravne nesreče na kmetijskih pridelkih za lani znaša okoli 88,4 milijona evrov. Državno pomoč naj bi dobili zgolj tisti, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi naravnih nesreč zmanjšana za 80 odstotkov ali več v primerjavi z običajno letino. Ob upoštevanju tega kriterija je bilo skupne škode za približno 38,3 milijona evrov, prizadetim pa naj bi do konca tega leta izplačali okoli 15,7 milijona evrov državne pomoči, od tega 5,3 milijona evrov za pozebo, 7,8 milijona evrov za neurja s točo in približno 2,6 milijona za poplave.
