Osnovne šole v Sloveniji učencem od sedmega do devetega razreda ponujajo skupno več kot sto obveznih izbirnih predmetov. Med njimi imajo nekateri zveneča imena, kot so etnologija, filmska vzgoja, računalništvo, romska kultura, šah, turistična vzgoja in kmetijstvo. Ponujena je še množica različnih športnih in plesnih predmetov, pa tudi nekoliko bolj »eksotične« dejavnosti, kot sta klekljanje in vezenje. Na nekaterih šolah iz obsežnega kataloga ponujajo tudi do štirideset različnih izbirnih predmetov.
Pri tem smo preverili, kako šolam uspe kombinirati ponudbo s povpraševanjem. Učenci se namreč lahko sami odločijo, katerega od ponujenih predmetov bodo obiskovali. Marsikdaj prijav za ponujene predmete do septembra ni dovolj in učitelji šele tik pred zdajci izvedo, da predmeta ne bodo izvajali.
Prijave že v maju
Na osnovni šoli Žiri ponujajo petindvajset obveznih izbirnih predmetov, poleg športnih, likovnih in jezikovnih učence vabijo še na sodobno obdelavo hrane, multimedijo, retoriko, poskuse v kemiji … »Običajno je največje zanimanje za športne in likovne vsebine,« pravi pomočnik ravnatelja Andrej Žakelj. »Če za določen predmet ni prijavljenih dovolj učencev, učitelj tega ne izvaja oziroma se mu zmanjša obseg dela. To posledično vpliva na njegov osebni dohodek,« pravi Žakelj.
Na osnovni šoli Litija ponujajo sedemnajst izbirnih predmetov, tudi astronomijo in gledališki klub. »Najbolje so obiskani športni predmeti, sodobna priprava hrane in matematične delavnice za osmi razred,« je povedal ravnatelj Peter Strle.
Osnovna šola Idrija – pričakovano – ponuja klekljanje, pa tudi šolsko novinarstvo, raziskovanje organizmov ali varstvo pred naravnimi nesrečami. Skupno je obveznih izbirnih predmetov osemindvajset. Pomočnica ravnateljice Zdenka Skrt pa je zatrdila, da učitelji nimajo premalo delovnih ur, tudi če katerega od predmetov ne izvedejo.
Na osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru ponujajo dvaindvajset obveznih izbirnih predmetov. Najbolje so obiskani tuji jeziki, kemija, šport, sodobna priprava hrane, obdelava gradiv in likovno snovanje. Kot pravijo, je nabor predmetov pri njih dovolj širok, da vsak učitelj izvede zadostno število ur. Osnovna šola Toneta Čufarja v Ljubljani v zadnji triadi letos izvaja petnajst izbirnih predmetov, med katerimi po zanimivosti izstopata filmska vzgoja in urejanje besedil. »Prijave za naslednje šolsko leto začnemo zbirati že v maju, učiteljevo delovno obveznost pa določimo avgusta, ko so zbrane vse prijave in so oblikovane skupine,« je povedala ravnateljica Tanja Grünfeld.
Ponudba slabo pregledna
Tudi na Jesenicah, v osnovni šoli Prežihovega Voranca, ponujajo več kot trideset izbirnih predmetov, med drugim tri stopnje klekljanja in robotiko. Pomočnica ravnatelja Jelka Kusterle je povedala, da predmete za prihodnje šolsko leto tudi pri njih razpišejo že v maju. Odziv učencev pa potem določa, kakšna bo sistematizacija delovnega mesta posameznega učitelja po načelu ni predmeta – ni delovne ure.
V borovniški osnovni šoli dr. Ivana Korošca v zadnji triadi izvajajo deset do trinajst izbirnih predmetov. Med njimi izstopata logika in ansambelska igra. »Ponudili smo jih več, vendar zanje ni bilo zadostnega zanimanja,« pravi ravnatelj Daniel Horvat. »Učitelji potem svojo delovno obveznost dopolnjujejo s poučevanjem v podaljšanem bivanju,« je povedal.
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan opozarja, da je ponudba izbirnih predmetov slabo pregledna. Po njegovem mnenju bi potrebovali študijo, s katero bi ocenili učinkovitost in strokovnost izvajanja takšne množice vsebin. »Vsak od ponujenih predmetov je lahko koristen, a nekatere bi se dalo izvajati tudi kot interesne dejavnosti,« pravi Pečan. Velika množica ponujenih predmetov povzroči tudi, da se učenci razdrobijo na majhne skupine. »Najmanjše dovoljeno število učencev na predmet bi morali zvišati. Predmeti z zelo malo učenci namreč statistično znižujejo povprečno število učencev na učitelja. Ni čudno, da nam potem OECD očita, da je naš šolski sistem razsipen,« opozarja Pečan.
