Leta 2015 je Slovenija oziroma vlada Mira Cerarja, ko smo bili priča množičnim nezakonitim vstopom v državo po balkanski poti, začela postavljati žičnato ograjo na južni meji s Hrvaško. Postavili so 143 kilometrov panelne ograje in 51 kilometrov rezilne žice. Za nakup in postavitev tako imenovanih začasnih tehničnih ovir je država porabila dobrih 23 milijonov evrov, za vzdrževanje pa še dober poldrugi milijon evrov. Natanko 35 evrov brez davka je stal kolut končertine oziroma rezilne žice. Od 92 do 99 evrov brez davka je stal tekoči meter panelne ograje, ki je kasneje nadomestila rezilno žico, še 20 evrov pa je stalo postavljanje vsakega metra te panelne ograje.

Podjetje Minis iz Žalca, ki je panelno ograjo leta 2015 postavljalo, je leta 2023 dobilo tudi pogodbo za podiranje ograje. Podiranje bo državo v celoti stalo približno sedem milijonov evrov. Kot smo v Dnevniku že opozorili, pa vrednost pogodbe za sedem milijonov ne bo nujno enaka vrednosti dejanskega izplačila. Ob pregledu in analizi vseh pogodb, povezanih z ograjo, smo namreč ugotovili, da izplačila pogosto ne dosegajo dogovorjene pogodbene vrednosti, nekajkrat pa je država pogodbeno vrednost presegla in to formalizirala z aneksi. Vse pogodbe namreč določajo, da naročnik »ni obvezan porabiti celotne okvirne vrednosti sredstev, ampak le toliko, kolikor je zaporednih naročil«.

Z delom šele na dobri polovici

Podjetje Minis je ograjo začelo odstranjevati že marca 2023 oziroma po reviziji postopka. Podjetje se je zavezalo, da bo ograjo odstranilo v dobrih štirih letih. Kot so nam sporočili z ministrstva za notranje zadeve, je podjetje do danes odstranilo skoraj 28 kilometrov rezilne žice od skupno 51 kilometrov ter 81 kilometrov panelne ograje od skupno 143 kilometrov. Zakaj poteka odstranjevanje ograje, kar je, mimogrede, koalicijska zaveza vlade Robert Goloba, tako počasi, niso odgovorili.

Kako poteka podiranje ograje, smo preverili tudi v podjetju Minis. Zagotovili so nam, da ograjo podirajo na dnevni bazi in da bi z njihove strani dela lahko končali v nekaj mesecih. Zakaj so torej za podiranje ograje načrtovali štiri leta, če so jo postavili v manj kot letu, niso pojasnili.

Nevarni ostanki

Pred dobrim letom je država pozvala občine, naj zberejo pobude, za kaj vse bi lahko uporabili panelno ograjo z meje. Županja občine Metlika Martina Legan Janžekovič je takrat pojasnila, da so na občini prejeli pobudo Komunale Metlika, da bi panelno ograjo uporabili za ograditev deponije odpadkov ter da bi bila primerna tudi za ograditev vodnih zajetij. V sosednji občini Črnomelj so želeli z ograjo zavarovati kmetijske površine pred divjadjo. Vendar se nič od naštetega ni zgodilo, saj država panelnih ograj ni prepustila občinam. Sočasno pa se mnogi prebivalci pritožujejo, da delavci po odstranitvi ograje kolute rezilne žice puščajo ležati v travi, kar ni nevarno le za mimoidoče, temveč tudi za živali.