Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.
Dohodnina
Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, za kolikor je bila junija letos višja povprečna mesečna plača glede na junij 2023.
Povprečnina
Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 725 evrov na prebivalca, pozneje pa je z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Ta zneska sta zdaj zapisana tudi v dokumentu, ki ga bo danes potrjeval DZ.
Tretje občinsko združenje tega dogovora ni podpisalo in tako v NSi kot SDS predlagajo, naj se povprečnina zviša na 818,50 oz. 857 evrov. Poslanci koalicije teh dopolnil ne nameravajo podpreti. Znesek povprečnine, ki je bil dogovorjen s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije, je najvišji do sedaj, je dejal Milan Jakopovič (Levica).
Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. Vlada namerava pozneje to ureditev prenesti v sistemski zakon o financiranju občin.
Pokojnina
Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.
Zdravstvena blagajna
Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Proračunske rezerve
V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V SDS se bojijo, da bo to vodilo v netransparentno porabo in odprlo vrata nakupom "novih podrtij na Litijski", kot je dejal Rado Gladek (SDS). A kot je povedala Andrej Kert (Svoboda), bo v izogib podobnim aferam v zakonu jasno zapisano, da je mogoče ta sredstva porabiti le za obveznosti, ki so določene z zakoni.