Vsaj petnajst nekdanjih ali sedanjih članov parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), med njimi nekdanji predsednik skupščine Pedro Agramunt, je kršilo etični kodeks in v zameno za denar ali ugodnosti lobiralo v prid Azerbajdžana, piše v poročilu, ki obsega 200 strani in ga je v nedeljo zvečer po desetmesečni preiskavi objavila neodvisna skupina preiskovalcev.
O skorumpiranosti posameznih poslancev PS SE se preiskovalna skupina – dva nekdanja sodnika ESČP, Britanec Nicolas Bratza in Švedinja Elisabet Fura, ter francoski sodnik Jean-Louis Bruguiere – ni izrekla, saj za to ni imela potrebnih preiskovalnih pooblastil. Zapisala pa je, da »ugotovljena dejstva potrjujejo močne sume, da so bili nekdanji in sedanji poslanci vpleteni v korupcijske aktivnosti«. Med slednjimi so poimensko izpostavili le Španca Agramunta in nekdanjega vodjo desnosredinske skupine v PS SE Italijana Luco Volonteja. Drugim so očitali netransparentno odločanje in kršitve različnih členov etičnega kodeksa.
Jelinčiču prek Metastar Invest 25.000 evrov
V poročilu je najti tudi ime slovenskega poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki je azerbajdžanske volitve nadziral leta 2005, 2010 in 2013 in jih vsakič ocenil pozitivno. Julija 2012 je »prejel 25.000 evrov od britanskega podjetja, vpletenega v azerbajdžansko pralnico denarja«, piše v poročilu. Gre za podjetje Metastar Invest. O Jelinčiču so sicer v poročilu povzeli le obtožbe, ki jih je lani objavila mednarodna nevladna organizacija Projekt za prijavljanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCPR), na seznam poslancev, ki so kršili etični kodeks ali so osumljeni korupcije, pa ga niso uvrstili. Razlogi za to niso jasni. Nekateri poznavalci domnevajo, da zato, ker v Strasbourgu ni »puščal sledi«, saj je bil le redko tam.
Zgodba o tako imenovani kaviar diplomaciji ima dolgo brado. Nevladne organizacije in mediji, zlasti nemški, angleški in italijanski, so že pred leti začeli razkrivati sume o spornem početju poslancev parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE). Ne glede na v oči bijoče dokaze o nedemokratičnosti azerbajdžanskih oblasti so kot opazovalci volitev te v en glas ocenjevali kot demokratične. A na dan so začeli prihajati dokazi, da v zameno za darila, razne ugodnosti, denimo bivanje v razkošnih hotelih, plačilo šolnin za drage zasebne šole ali denar kar tako, družno zamižijo na eno oko, ko gre za kritiko režima dinastije Alijev. Med drugim so vplivali na izbiro opazovalcev, ključni kriterij je bil »pravilen« odnos do azerbajdžanske politike, prali denar in na vse mogoče načine ovirali sprejem poročila o slabem ravnanju s političnimi zaporniki v Azerbajdžanu. Režim Ilhama Alijeva naj bi zagotovil več kot dve milijardi evrov težak skrivni sklad za »popravljanje« slabe podobe Azerbajdžana.
Sodijo le Volonteju
Preiskovalci PS ES so pregledali vsa že objavljena poročila in dokumente in zaslišali na desetine prič dogajanja v PS ES. Iz pričevanj zaposlenih je razvidno, da številni poslanci svoje »privrženosti« Azerbajdžanu sploh niso skrivali. Tak je bil denimo nekdanji nemški poslanec in član bavarskih krščanskih socialistov Eduard Lintner. Lintnerju naj bi v zameno za podporo tri britanska podjetja, Polux Management, Metastar Invest (to je podjetje, ki naj bi plačevalo tudi Jelinčiču Plemenitemu) in Hilux Services, od leta 2012 do 2014 izplačala 819.000 evrov. Preko svojega podjetja Line-M, katerega edini namen je bil prenos denarja iz Azerbajdžana v Nemčijo, je denar nakazoval tudi nemški poslanki PS ES Karin Stranz. Nekdanjemu italijanskemu poslancu Luci Volonteju v Italiji sodijo, ker naj bi od azerbajdžanskih oblasti prejel 2,4 milijona evrov, in sicer preko Danske Bank v Estoniji. Podjetje Metastar je recimo Volonteju nakazalo 100.000 evrov. Kar nekaj prič je potrdilo, da je finski poslanec Jaakko Laakso delil poslancem bankovce po 500 evrov, belgijski poslanec Stefi Goris pa kuverte z denarjem... Včasih so denar dostavili kar v hotelske sobe poslancev, včasih pa so ga pustili v pisarnah nacionalnih delegacij, piše v poročilu.
V dokumentaciji je najti tudi dokaze o neposredni komunikaciji z azerbajdžanskimi predstavniki – tako o letalskih kartah kot o stališčih glede političnih vprašanj, na primer ravnanju z zaporniki. Volonteja so, kot kaže, mastno plačevali predvsem zato, da je leta 2013 pomagal ovirati sprejem tako imenovanega Strasserjega poročila o mučenju azerbajdžanskih zapornikov. Preiskovalna skupina je svojo preiskavo sicer omejila na Azerbajdžan, vseeno pa so dokumentirali tudi nekatere podobne obtožbe, ki letijo na Rusijo, Turčijo, Ukrajino... Sodniki zdaj pričakujejo, da bodo na podlagi obširnih ugotovitev ukrepali pristojni organi v posameznih državah in Svet Evrope, ki naj bi zagotovil bolj pregledno odločanje parlamentarne skupščine in jasnejša pravila glede konflikta interesov.
