'Vrača se Šefic, postal bo državni sekretar pri Golobu!« Približno tako se je glasilo kratko sporočilo, ki je avgusta priletelo iz »dobro obveščenih krogov«. Sporočilo je bilo treba vzeti resno. Boštjan Šefic spada med osebe, katerih premiki skozi oblastne pisarne vzbujajo pozornost, saj je iz njih mogoče razbrati razmerja v političnih koalicijah in njihove prihodnje usmeritve. Šefic je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Velja za dobro informiranega človeka z izkušnjami in instinktom, ki govori z ljudmi v drobovju slovenskih obveščevalno-varnostnih služb in ki se dobro znajde tudi v širšem mednarodnem okolju, zlasti v nemirni regiji jugovzhodne Evrope. Kot svetovalec in sekretar je bil zadnjih deset let zaželen v vsaki vladi, malone brez ozira na politični predznak. Nazadnje je bil svetovalec za nacionalno varnost predsednika republike Boruta Pahorja. Lani pozno jeseni so mu pripisovali kandidaturo za notranjega ministra, potem ko je vlado zapustila ministrica Tatjana Bobnar. Ko se je februarja letos upokojil, je bilo kar težko verjeti, da se bo po intenzivni štiridesetletni karieri posvetil le še svojim športnim hobijem – teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju. Bilo je le vprašanje časa, kdo ga bo naslednji vzel v službo. Šefičev prihod na Gregorčičevo je pozornost vzbudil tudi zaradi časovnega sovpadanja s skorajšnjo kadrovsko spremembo v premierjevem kabinetu – državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Andrej Benedejčič odhaja na položaj veleposlanika pri zvezi Nato. Šefic bi ga lahko nadomestil.
Občutek odgovornosti
A tokrat se je izkazalo, da mu je premier Robert Golob namenil nalogo, usklajeno z njegovimi izkušnjami kriznega upravljanja: po avgustovskih katastrofalnih poplavah je vlada potrebovala izkušenega koordinatorja in umirjenega komunikatorja, ki bo vodil mamutski projekt obnove domovine. Šefic ni le pisarniški človek, temveč je vešč terena. Že v prvih dneh po poplavah si je ogledal prizorišča vodne ujme, govoril je s prizadetimi ljudmi in nastopal pred kamerami. Oglasil se je v značilno umirjenem tonu, brez dramatiziranja, strašenja in – v nasprotju z neprijetnim interveniranjem Janševe vlade med epidemijo koronavirusa – brez vzvišenega cinizma. Šefičev nastop po poplavah ni bil reminiscenca osamosvojitvene vojne, ampak je spomnil na njegovo uspešno podajanje informacij in predstavljanje dejstev v letih 2015 in 2016, ko je prek Slovenije v Evropo potovalo stotisoče migrantov in beguncev. Da se je v tistem obdobju z vsakodnevnimi tiskovnimi konferencami izkazal z umirjanjem razmer, ki je uspešno zaviralo Janševe jastrebe, mu priznavajo celo tisti siceršnji kritiki, ki opozarjajo, da Šefic kot dolgoletni osrednji človek represivnih struktur ni mati Tereza, ampak da v osnovi goji desno usmerjene nazore, v okviru katerih varnost državnega aparata postavlja pred pravice slehernika.
Šefic je včeraj za Dnevnik povedal, da se je na vabilo v novo vladno službo odzval, ker so ga medijska poročanja o posledicah poplav močno pretresla. »Slovenijo je prizadela naravna nesreča izjemnega in vse doslej nepredstavljivega obsega. V tistih dneh se je v meni vzbudil močan občutek odgovornosti in dolžnosti, da po svojih najboljših močeh pomagam,« pravi Šefic. »Prepričan sem, da bomo le z vsem strokovnim znanjem, ki ga premoremo kot družba, z vsem vedenjem in poznavanjem specifik posameznih prizadetih območij ter vsemi silami, usmerjenimi v pomoč prizadetim, našli najboljše rešitve. Moj odziv na pobudo za sodelovanje je vsekakor temeljil na osebnem prepričanju, da moramo vsi pomagati, kolikor lahko,« je sporočil. Vlada ga je predvčerajšnjim tudi formalno imenovala za vodjo delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah v začetku avgusta 2023. Šefic je poudaril, da bodo glede na področje dela ter pristojnosti delovne skupine njegove kompetence, »pridobljene pri vodenju manjših in večjih skupin, ter izkušnje iz kriznega upravljanja in vodenja« v nadaljevanju gotovo koristne.
Zgodovinska naloga
Vodstvene izkušnje, ki jih omenja Šefic, niso skromne. Politično se je začel udejstvovati – ob študiju prava in organizacijskih ved – že v osemdesetih letih, resno operativno kariero pa je zastavil v času osamosvajanja, v okviru varnostno-informativne službe oziroma poznejše slovenske obveščevalno-varnostne službe Sova. Sodeloval je v osamosvojitveni vojni in bil za to odlikovan. V Sovi se je do leta 2007 povzpel pod sam vrh, na položaj namestnika direktorja. Potem je do leta 2007 vodil svetovalno podjetje, v katerem je med drugim skrbel za »razvijanje mreže« na zahodnem Balkanu in za »vzdrževanje stikov s predstavniki državnih in drugih institucij ter organov v posameznih državah«. V času vlade Alenke Bratušek se je leta 2013 vrnil na oblastne funkcije – bil je sekretar, državni sekretar in svetovalec na ministrstvu za notranje zadeve, obrambnem ministrstvu ter pri predsedniku republike. V preteklih letih je Šefic deloval tudi v mednarodnem prostoru: predaval je o boju proti terorizmu in radikalizaciji, sodeloval z organizacijami Nato in OVSE ter koordiniral ukrepe s predstavniki držav jugovzhodne Evrope. Pomenljivo je, da je vse do upokojitve pomembne položaje zasedal v obdobjih različnih političnih oblasti z različnimi ideološkimi predznaki. Javno ni svoje politične pripadnosti nikoli izrazil. V civilni družbi in nevladnih organizacijah pa ga vendarle štejejo med desno usmerjene akterje – zlasti zaradi snovanja ustavno spornih določb zakona o tujcih in zavzemanja za nekatere protimigracijske ukrepe, ki so kratili pravice prosilcev za azil.
Njegova pretekla kariera pa je ob izjemni razsežnosti naloge, s katero je trenutno soočen, stopila v ozadje. Neposredna škoda po poplavah znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij bo država namenila sedem milijard evrov. Projekt, ki ga bo Šefic pomagal voditi, bo zapisan v zgodovino.
.
