Javno objavljeni življenjepis direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joška Kadivnika je sila skromen. Rojen leta 1969, ves čas svoje poklicne poti je služboval v varnostnih strukturah, večinoma v Sovi, kjer je od leta 2001 opravljal delo na različnih vodstvenih položajih. Ukvarjal se je predvsem z operativo in je strokovnjak za protiobveščevalne naloge.

Njegova obveščevalna kariera je v resnici bistveno bolj zanimiva.

Po naših informacijah naj bi se z obveščevalno dejavnostjo srečal že zelo mlad, in sicer kot miličniški kadet v osemdesetih letih. Služba državne varnosti je novačila mlade in kot eden izmed najuspešnejših v svoji generaciji je bil Kadivnik zanimiv za tedanje obveščevalce, pri katerih je začel na dnu in se kot sledilec na terenu začel usposabljati za uspešnega operativca.

Mahnič najprej sumničav, nato očaran

Zato se zdi morda na prvi pogled nenavadno, da je predsednik vlade Robert Golob v začetku junija, ko je Kadivnika postavil najprej za vršilca dolžnosti direktorja Sove, v državnem zboru prejel iskrene čestitke poslanca stranke, ki prezira praktično vse, kar je povezano z nekdanjo državo in še posebno z »Udbo«. Žan Mahnič je Golobu izrekel pohvalo in dodal, da je bil »pozitivno presenečen, ko ste izbrali sedanjega namestnika Sove, ki ga je imenoval naš direktor Sove za namestnika«. Toda Mahnič ni bil od vedno Kadivnikov občudovalec. Nasprotno, v preteklosti je bil po naših informacijah prepričan, da je Kadivnik konec osemdesetih let s kolesom po Ljubljani sledil Janezu Janši. Mahničevi domišljija in paranoja sta nazadnje popustili, čeprav je res, da je Kadivnika v tistem času med sledenjem tarči na kolesu zbil avto, nesreča pa je požela nekaj pozornosti, ker Kadivnik ni hotel vpletati policije, temveč je poskušal čim prej peš nadaljevati zasledovanje.

Po nekaterih informacijah naj bi izbiro Kadivnika ožjemu vodstvu vlade že konec pomladi sugeriral aktualni državni sekretar ministrstva za obrambo in nekdanji direktor Sove Damir Črnčec, ki v zadnjem času krepi svoj vpliv pri Golobu. »Gospoda Kadivnika poznam kot dolgoletnega kompetentnega profesionalca in vodstvenega delavca s področja, kjer je sedaj postal direktor. Direktor Sove je odgovoren predsedniku vlade, na položaj je imenovan izključno na njegov predlog,« je na naše poizvedovanje odgovoril Črnčec, čigar vodenje Sove v času druge Janševe vlade je med drugim zaznamovalo tudi strankarsko kadrovanje (zaposlovanje ljudi blizu SDS in NSi), pri katerem je inšpektorat za javno upravo ugotovil kup nepravilnosti.

Kadivnik je imel tudi v času Črnčečevega vodenja agencije pomembno vlogo v agenciji – menda predvsem na področju protiobveščevalnih dejavnosti –, večjih težav pa ni imel pod nobenim direktorjem. Ob menjavah direktorjev se je sicer spuščal in dvigoval na lestvici pomembnosti, na nekoliko bolj stranski tir pa naj bi bil potisnjen predvsem v nekem obdobju v času Cerarjeve vlade. Takrat se je skupaj z nekdanjim direktorjem Sove Zoranom Klemenčičem znašel tudi v anonimni ovadbi, ki mu je očitala zlorabo položaja pri pridobitvi službenega vladnega stanovanja, sam (oziroma s pomočjo odvetnika Francija Matoza) pa je nato zoper anonimne prijavitelje podal kazensko ovadbo zaradi krive ovadbe in izdaje tajnih podatkov. Pozneje se je izkazalo, da je šlo pri vsem skupaj zgolj za obračunavanje znotraj Sove. Včeraj so nam na specializiranem državnem tožilstvu pojasnili, da anonimne ovadbe, ki je pred šestimi leti zakrožila tudi v nekaterih medijih, niti tožilci niti nacionalni preiskovalni urad sploh niso prejeli, tako da so se z njeno vsebino seznanili šele, ko je Kadivnik vložil ovadbo zoper pisce anonimke. Preiskovalci posebnega oddelka SDT so nazadnje zoper neznano osebo podali ovadbo zaradi žaljive obdolžitve, Kadivnikovo ovadbo zaradi krive ovadbe in izdaje tajnih podatkov pa so zavrgli.

Izmuzljivi operativec

Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar (2002–2006) se Kadivnika spominja kot zavzetega uslužbenca, ki je kakovostno opravljal svoje delo, vendar takrat še ni imel izrazitejše vloge. Ta se je pozneje močno okrepila. V času direktorja Andreja Rupnika (2007–2010) je bil šef operative, Rupnik pa o Kadivniku pravi, da je rojen za obveščevalski poklic in da je vsega spoštovanja vreden sodelavec, ki je v obveščevalskih vrstah prehodil karierno pot od dna do vrha. Direktor Sove v tretji Janševi vladi Janez Stušek (2020–2022), ki si ga je izbral za svojega namestnika, priznava, da je Kadivnik vsekakor bil njegova desna roka ter da je profesionalec, ki mu je mar za agencijo.

Prav zato, ker je bil Kadivnik v času tretje Janševe vlade v Sovi tako visoko, so bili ob Golobovi junijski odločitvi, da ga kot vršilca dolžnosti postavi na čelo obveščevalno-varnostne agencije, nekateri znotraj koalicije presenečeni ali celo osupli. Toda Kadivnik je zaupanje Goloba in njegovega ožjega kroga očitno upravičil, saj je pred dnevi postal direktor Sove s polnim mandatom.

Kadivnik, ki velja za ambicioznega deloholika in je sredi devetdesetih let na ljubljanski pravni fakulteti pod mentorstvom dr. Igorja Kaučiča pripravil diplomsko delo z naslovom Posebne operativne metode in sredstva in človekove pravice, naj bi se za direktorja Sove ponudil že v preteklosti. Čeprav do zdaj njegove želje niso bile uslišane, pa je bil tudi v preteklosti precej cenjen. Velja za obveščevalca stare šole, ki ima operacije rad strogo pod nadzorom, tako da je bil tudi na vodstvenih položajih v operativne akcije vpet bolj neposredno, kot bi mu bilo treba.

Nekateri ga opisujejo tudi kot »izmuzljivega« uslužbenca, ki je – tako kot večina obveščevalcev – dober v navezovanju stikov in se zna zelo hitro prilagoditi. Ker ne skopari s kritiko, bistveno težje pa prizna lastno napako, v agenciji ni priljubljen pri vseh, kot vodja pa se bo moral naučiti, da včasih korenček zaleže bolj kot palica.

Priporočamo