Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do začetka septembra zbira prijave na nov javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2025 in 2026.
»Prvi cilj razpisa je povečati dostopnost študentskih bonov, drugi je spodbuditi bolj zdravo prehranjevanje med študenti, kar pomeni bolj zdravo ponudbo med ponudniki, tretji pa je omogočiti javnim zavodom in fakultetam, ki bi se prijavili s svojimi lastnimi kuhinjami, poenostavljen postopek prijave na razpis,« je poudaril državni sekretar Dan Juvan.
Na ministrstvu so se priprave novega razpisa lotili prav zaradi kritik, da so se v zadnjem obdobju študentski obroki podražili, s čimer je upadlo tudi število izkoriščenih subvencij. Močno se je ob višjih stroških zmanjšalo tudi število ponudnikov, med katerimi so bili na vrhu ponudniki hitre prehrane, kvaliteta hrane pa se je posledično poslabšala. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so z raziskavo ugotovili, da obroki na študentske bone pogosto vsebujejo veliko maščob, soli, sladkorja in malo zelenjave, da so pripravljeni z neprimernimi postopki in da so neprimerne tudi porcije.
Toda ali bo po novem bistveno drugače?
Dr. Matej Gregorič, strokovnjak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in vodja projekta Dober tek, študent!, ki je sodeloval tudi v delovni skupini za pripravo smernic razpisa, pravi, da veliko dobrih idej z novim razpisom ni bilo udejanjenih. »Osnovna težava ostaja, in sicer da sistem temelji na gostincih, ki so izrazito tržno usmerjeni in pogosto sledijo le finančnim interesom.« Po njegovi oceni se na ministrstvu bojijo, da bi s prevelikimi posegi v sistem tvegali, da bi število ponudnikov še dodatno upadlo. »Tudi naša glavna želja je bila povečati dostopnost, vendar dostopnost do zdravih obrokov, kar pa se pogosto izključuje s cenovno dostopnostjo.« Gregorič opozarja, da tudi v novem razpisu, s katerim sta se sicer spremenila sistem točkovanja in vstopni prag, cena še vedno igra preveliko vlogo pri končni oceni, kar bo vodilo k temu, da se bodo lahko na razpis prijavili tudi ponudniki s precej slabo kakovostjo ponudbe.
Poenostavitev za kuhinje javnih zavodov
So pa na ministrstvu nekaterim predlogom vendarle prisluhnili. V Študentski organizaciji Slovenije so posebej pozdravili novost, da se bodo na razpis lahko prijavili ponudniki iz vse Slovenije, in ne samo iz univerzitetnih mest, saj veliko študentov študira na daljavo oziroma študentsko delo pogosto opravljajo izven kraja študija.
Dobrodošla je tudi poenostavitev postopka prijave za kuhinje javnih zavodov, kar bo spodbudilo njihovo vključitev v sistem študentske prehrane. Kuhinje javnih zavodov imajo po oceni NIJZ pogosto boljše pogoje in več znanja za udejanjanje zdravih izbir. Ministrstvo je z razpisom ponudnike namreč razdelilo na dva tipa. Ponudniki tipa A (restavracije, gostilne, okrepčevalnice in podobni) se bodo lahko prijavili na isti način kot doslej. Pod tip B pa je ministrstvo uvrstilo kuhinje javnih zavodov, ki se bodo lahko prijavile pod manj strogimi pogoji.
Vsaj eno brezmesno kosilo na dan
Ena od bistvenih novosti razpisa je tudi ta, da bodo morali ponudniki zagotavljati vsaj dve različni študentski kosili na dan, od tega bo moralo biti eno obvezno brezmesno. Kljub tendenci manjše porabe mesa pa ministrstvo ni sledilo ideji, da bi meso oziroma mesne izdelke na krožnikih količinsko omejili, kar bi po mnenju NIJZ populacijsko gledano imelo večji vpliv na zdravje. Študentsko kosilo bo moralo biti sestavljeno najmanj iz glavne jedi in dveh dodatnih hodov, od katerih je eden solata, drugi pa sadje.
Največje število točk na razpisu bo sicer mogoče zbrati z večjo pestrostjo glavnih jedi. Večje število točk bo med drugim prinesel simbol NIJZ Prava izbira, a na NIJZ za zdaj ne opažajo, da bi to povečalo interes gostincev za njegovo pridobitev. Simbol ima zdaj komaj dobrih 20 gostincev, hrano za študentske bone pa jih ponuja približno 300. Ministrstvo ni sledilo pobudi NIJZ, da bi olajšana prijava na razpis veljala ne le za javne kuhinje, ampak tudi za gostince, ki imajo oziroma bi pridobili simbol Prava izbira.
Več točk bodo dobili tudi tisti, ki bodo ponudili vsaj 15 odstotkov ekoloških živil, in ponudniki dietnih kosil brez glutena. Hitra hrana se pri merilu pestrosti ponudbe ne bo upoštevala.
Ponudnike hitre hrane »nemogoče izločiti«
Dodatne točke bo prinesla ponudba obrokov brez embalaže v lokalu z jedilnico s sedišči. Gregorič ob tem opozarja, da so bila sedišča in sanitarije na razpisu doslej pogoj, medtem ko bodo po novem prinesli zgolj več točk, kar ponovno bolj odpira vrata ponudbi hitre prehrane, ki pogosto ni skladna z načeli zdravega prehranjevanja in trajnosti. »Strinjamo se, da se ponudniki hitre hrane vsakokrat prilagodijo sistemu, vendar je bil to do zdaj edini način, da se je ta ponudba vsaj delno zamejila. Kategorija hitre hrane tako ostaja in bo kljub izboljšani definiciji, vsaj po našem mnenju, še vedno omogočala različne interpretacije in izigravanja ponudnikov.«
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič vseeno ocenjuje, da bodo nekateri ponudniki, ki zdaj nudijo manj zdravo prehrano, to prisiljeni izboljšati, če bodo želeli prestopiti vstopni prag razpisa. »Za nekatere bo to verjetno pomenilo prevelik izziv.«
Tudi državni sekretar Dan Juvan priznava, da spodbujanje zdrave in trajnostne prehrane ponudnikom na razpisu prinaša le dodatne točke, ni pa to nujno vodilo. Po njegovem mnenju je tovrstne ponudnike nemogoče izločiti, saj se vsakokratnemu razpisu zelo hitro prilagodijo. Poudaril je, da na ministrstvu iščejo ravnotežje med zdravo prehrano in dostopnostjo. »Mislim, da smo temu v največji možni meri zadostili, nismo pa razpisa tako zelo zaostrili, da bi ponudniki izpadali iz sistema.«
Izboljšati je treba nadzor
Da bi razpis lahko bil bolj ambiciozen in da je še veliko možnosti za izboljšavo, se strinja tudi Dora Matejak, asistentka na Fakulteti za družbene vede, ki je prav tako sodelovala v delovni skupini. O trajnostni študentski prehrani so na fakulteti opravili dve raziskavi – med študenti in gostinci. Na podlagi ugotovitev so predlagali, da se v razpisu kot vstopni pogoj uvede uravnotežen brezmesni obrok, kar so študenti doslej pogrešali. Ugotovili so tudi, da številni gostinci ne razumejo pozitivnih učinkov ponudbe lokalne, sezonske in ekološke hrane na zdravje študentov, pač pa se izgovarjajo, da so takšna živila dražja in težje dostopna, zaradi česar se odločajo za lažjo pot – nabavo pri večjih dobaviteljih in enak meni vse leto, kar jim trenutni sistem sicer omogoča, saj za zasebne ponudnike hrane ne veljajo ista pravila kot za javne zavode. V razpisu nekaj dodatnih točk sicer prinaša 15-odstotni delež ekološko pridelane hrane, nista pa dodatno točkovani sezonskost in lokalnost. So pa po besedah Matejakove pozdravili lažjo vključitev kuhinj javnih zavodov v sistem.
»Ključno bo na terenu preveriti, kakšni bodo dejanski učinki sprejetih sprememb. Čeprav je že leta na primer pogoj, da je pri obroku ocvrto največ eno živilo, iz prakse vemo, da študenti žal še vedno jedo dunajske zrezke in pomfrit. Tehnični nadzor, ali ponudba ustreza prijavljenemu na razpis, izvajajo študenti inšpektorji, a se ta nadzor kaže kot pomanjkljiv, zato smo predlagali, da bi bili študenti inšpektorji tisti, ki študirajo na primer nutricionistiko, dietetiko in podobno ter razumejo, kaj je uravnotežen obrok.« Za to, da bi v sistem nadzora uvedli postopek, s katerim bi se preverjalo tudi prehransko ustreznost oziroma uresničevanje strokovnih prehranskih smernic, se zelo zavzemajo tudi na NIJZ.
Sendvič le iz polnozrnate moke, francoska solata ni solata
Gostinski lokali bodo morali izpolnjevati tudi več posebnih pogojev, sploh ker ima nemalo študentov (fizično, časovno ali cenovno) omejeno dostopnost do zdravih obrokov. Sendvič kot glavna jed bo tako moral biti sestavljen iz polnozrnatega kruha, sveže in/ali fermentirane zelenjave in beljakovinskega živila. Solata kot glavna jed bo morala poleg najmanj treh vrst zelenjave vsebovati tudi beljakovinsko živilo v zadostni količini. Krompirjeva, francoska, testeninska in druge podobne solate z industrijsko pripravljenimi prelivi se ne bodo štele za solato. Pri glavni jedi in prilogi bo, kot velja že doslej, samo ena sestavina lahko ocvrta. Za ponudbo pice kot glavne jedi bo ponudnik dodatne točke na razpisu dobil le, če bo nudil najmanj polovico pic, pripravljenih na osnovi polnozrnatega testa.
Subvencija za hitro hrano (še) ne bo nižja
Na NIJZ so podprli idejo o uvedbi diferencirane stopnje subvencije, kar pomeni, da bi hitra hrana dobila nižjo stopnjo subvencije, obroki z na primer simbolom Prava izbira in dietni obroki pa višjo, saj so s tem povezani tudi večji stroški za gostinca. Na ta način bi povečali dostopnost zdrave hrane vsem študentom, ne glede na njihov materialni položaj, stroški ukrepa pa se zato ne bi nujno povečali. Na ministrstvu se za to za zdaj niso odločili. Prav tako niso bili naklonjeni ideji, da bi lahko študenti subvencijo unovčili tudi za nakup »zdravju koristnih« živil, iz katerih bi si lahko sami pripravili/sestavili dnevni obrok, s čimer bi lahko krepili veščino kuhanja.
