Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) bo prvi korak k uresničitvi volje, ki so jo volilci izrazili junija na posvetovalnem referendumu o tej temi. Predlog so skupaj z Društvom Srebrna nit pripravili koalicijski poslanci pod vodstvom Tereze Novak iz Gibanja Svoboda. Na tiskovni konferenci so gabarite zakona predstavili danes, v zakonodajno proceduro pa naj bi romal v naslednjih dveh tednih. Cilj predloga koalicije je med drugim polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. Ključna sprememba v primerjavi s predlogom Srebrne niti, ki so ga poslanci zavrnili lani, je to, da je sedaj popolnoma izključena možnost evtanazije. To, da bi vnos učinkovine izvršil zdravnik, torej ni več predvideno, to bo lahko storil le bolnik.
Natančneje so opredelili neznosno trpljenje
Za takšno spremembo, ki v praksi sicer oži dostop do pravice prostovoljnega končanja življenja, so se v koaliciji odločili v luči pomislekov v javnosti. V delovnem osnutku zakona, ki smo ga prejeli, je sicer natančneje kot pri lanskoletnem predlogu opredeljen pojem neznosnega trpljenja, ki je definirano kot »stanje brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje«. To stanje je posledica hude neozdravljive in druge trajne okvare zdravja, ki bistveno zmanjšuje kakovost pacientovega življenja, izhaja iz predloga zakona.
Pacient bi postopek do uveljavitve pravice začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bi pacient tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bi podal vlogo, ki bi jo zdravnik, skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju pogojev pacienta do te pravice, posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ta bi odločala, ali bodo pacientovi vlogi ugodili. Po prejemu popolne vloge bi komisija v določenem času določila tudi neodvisnega zdravnika, ki bi obravnaval zdravstveno stanje pacienta, in psihiatra, ki bi ocenil pacientovo sposobnost odločanja o sebi.
Dopolnilo paliativni oskrbi
Tekom postopka bi pacient med drugim izbral enega od možnih načinov vnosa učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bi po predlogu, kot že zapisano, izvedel samostojno. Pravice sicer ne bi bilo mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni. Paliativna oskrba ne more biti nadomestilo pomoči pri samousmrtitvi, velja obratno, pomoči pri PKŽ je humano dopolnilo paliativni oskrbi, ko ta ne more več primerno lajšati predsmrtnih tegob, še piše v predlogu.
Pravica do samousmrtitve je predvidena kot zdravstvena pravica polnoletnih, ki bi jo v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Cilji zakona so okrepiti varstvo osebnega dostojanstva in avtonomije posameznika ob koncu življenja. Kot enega ključnih ciljev predlagatelji navajajo tudi izenačevanje možnosti ljudi različnih nazorov in prepričanj, da do zadnjega živijo v skladu z njimi. »Zakon omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo, in hkrati daje potrebna varstva vsem, ki menijo, da lahko dodelitev pravice do PKŽ ogrozi možnosti uresničevanja verskih in drugih življenjskih prepričanj,« je zapisano.
Pacient lahko kadarkoli prekine postopek
Bolnik bo lahko sicer po sprožitvi postopka kadarkoli odstopil od uveljavljanja pravice, nikogar ni dopustno prisiliti v postopek uveljavljanja pravice, zdravniki pa bodo lahko odklonili sodelovanje pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, če je to v nasprotju z njihovimi temeljnimi osebnimi prepričanji. Previden je torej, kot že zapisano, ugovor vesti za zdravnike. V tem primeru mora vodstvo izvajalca zdravstvene dejavnosti zagotoviti nadomestnega zdravnika oziroma zdravstvenega delavca. V postopkih ne sme sodelovati zdravstveni (so)delavec, ki je bližnja oseba pacienta.
V koaliciji so pri predlogu zakona torej v imenu karseda širokega družbenega konsenza upoštevali nekatere pripombe nasprotnikov pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z javno objavo predloga pa želijo omogočiti širšo javno razpravo. Glede na znana stališča SDS in NSi je sicer po morebitni potrditvi zakona v državnem zboru pričakovati velika nasprotovanja in potencialni naknadni zakonodajni referendum. »Upam, da mogoče le ne bomo imeli še enega referenduma. Mislim, da to ne bi bilo ravno produktivno, se pa to lahko zgodi,« je v ponedeljek sprejemanje predloga komentirala poslanka Svobode Tereza Novak.
